Živeti kolesarstvo in kolesarsko
Ne gre za opojnost od substanc, temveč od na primer železnega kolesa. Ne, železnega, titanovega. Ne, od bambusovega ali karbonskega. Aluminij je krasno hladen in gladek in lahek. In potem sledijo čevlji. Najboljši so tisti, ki se jim na prvi pogled ne vidi, da so pravzaprav kolesarski. Kdo še vedno nosi jeans? Mi. Kdo mi? Tisti, ki smo prerasli leviske petsto ena oz. smo dorasli tistim, ki nosijo številko petsto enajst in jih kličejo commuter. Da, prav te, to so kolesarske kavbojke. In so uporabne, zelo uporabne, sploh za tiste vrste kolesarjev, ki tudi po kolesarjenju ostanejo kolesarji. Po kolesarsko razviti Evropi se, kot požar širi scena imenovana Urban Cycling. Vse, kar živiš, vse je kolesarstvo. Tudi na nočni ormarici mora biti budilka v obliki kolesa. Vse kar oblečeš, mora biti kolesarskega kroja. Da, tudi spodnjice. Kolesarji ne nosimo spodnjic! Če kolesarimo po mestu, potem nosimo Raphine merino spodnjice.
Oni so prvi poudarjali, da mestni kolesar nujno potrebuje merino gate. Blagor nam, da nam je bog poslal hipsterje. Če bi ne bilo jih, bi jih tisti, ki se kličejo eko in natur, tisti s kosmatimi pod pajskami, prevladali. Izraz hipster se je prvič pojavil v štiridesetih letih že davno minulega stoletja in je opisoval belopolte mladostnike srednjega do višjega razreda, ki so se identificirali z življenjskim slogom izvajalcev bluesa in jazza, ki sta takrat doživljala svoja zlata leta. Normalno, ste pričakovali kaj drugega. Bluesa in jazza in pika. Ob nedeljah pa obvezen Shostakovich. Hipsterji so izredno ustvarjalni ljudje. Zavračajo prevladujočo kulturo; bolj kot to cenijo neodvisno mišljenje in umetnost ter poslušajo specifično glasbo. Obožujejo inteligenco in humor, premorejo tudi izrazit smisel za ironijo in sarkazem. Hipsterji so pogosto pretirano urejeni, zato jih pogosto zamenjujejo z metroseksualci. In še bilo lahko nakladal… Dejstvo je, da gre prav njim zahvala, da blagovne znamke sploh še obstajajo, še zlasti pa v Sloveniji, ko so moški že zdavnaj začeli nositi šlape namesto usnjenih čevljev, ko so pozabili, da obstajajo frizerski saloni, da to niso muzeji, da so to prostori v katerih delajo ljudje, ki ti spremenijo življenje, da se srajce nosijo za pasom, ta pas je lahko tudi gumijast, oziroma narejen iz kolesovega plašča, da obstaja blagovna znamka očal, da so se nekoč nosili brki, tudi brade ali oboje. Hipsterji so naš svet premaknili z mrtve točke...
Prihajajo popolnejši kolesarski časi
Uvod je bil na meji resnega. Pa vendar, kolesarska industrija je končno ugotovila, da se da zaslužiti še s čem drugim kot pa samo s kolesi in rezervnimi deli. Še ne dolgo nazaj, manj kot desetletje, je bilo skoraj nemogoče kupiti kolesarski suknjič. Spomnimo se, pred davnimi leti, ko ni bilo dresov in kolesarskih majic, so kolesarili... v suknjičih, kakopak.
Ugotovljena je večja prodaja mestnih in treking koles. To je dober znak a trgovci ga ne povezujejo z gospodarsko krizo in dragim bencinom. So enotnega mnenja, da tudi mi capljamo za razvitimi državami v katerih je prevoz na delo ali v šolo s kolesom že nekaj povsem običajnega in ekonomičnega. Razvoj mestnih koles je tako za sabo potegnil novo vejo kolesarske industrije. Gre za kolesarje, katerim ni vseeno kako in s čim kolesarijo po mestu. Na trgu so se pojavila kolesarska oblačila specializirana za mestno vožnjo, kolesa pa so se razvejala na vse možne strani, tako, da imamo danes na izbiro veliko različnih tipov koles.
Urbani kolesarji so danes oblečeni v običajna oblačila vendar, če jih pogledamo natančneje vidimo, da so popolnoma prilagojena kolesarjenju. Tako je možno danes kupiti na primer hlače, ki so prilagojene vožnji s kolesom. To pomeni, da so telirane tako, da nam ne lezejo s hrbtne strani in nas ne stiskajo s prednje strani, torej, spredaj je pas nižji zadaj pa višji, da so elastične na kolenih in ožje pri gležnjih, dodani so šivi iz svetlečih materialov, ki zagotavljajo boljšo vidnost in dodatni priročni žepi, ki so med vožnjo dostopnejši kot običajni. Prav tako je moč imeti tudi kolesarske čevlje, s katerimi boste lažje poganjali pedala in boste z njimi hkrati povsem normalno hodili v službi. Zgornji deli oblačil so narejeni iz enakih materialov kot so moderne kolesarske majice, torej iz takih, ki dobro vpijajo znoj in ne širijo slabih vonjav, ko prisopihate kolesom v službo. Večina teh oblačil je odpornih na dež in ne prepuščajo vetra videti pa so kot običajna srajca, bluza ali suknjič. Proizvajalci čelad tekmujejo kdo bo naredil lepšo in mestu bolj »prijazno«, neopazno čelado, saj vemo, kako težko je ženskam, ki se vozijo v službo povezniti še čelado na glavo.
Mestna kolesa so postala pravi statusni simbol. Postala so umetnine katerih ne puščamo vsevprek zato so proizvajalci kolesarskih ključavnic v zadnjem obdobju postali zelo izvirni in učinkoviti, ko gre za hitro zaščito. Enoprestavniki oziroma »singlespeed« kolesa so med mladimi prava modna muha. »Cruiserji« so domena žensk in uživačev, ki imajo radi najudobnejše kolesarjenje po mestu. Potem so tu že zložljiva kolesa za tiste, ki hodijo v službo kombinirano s kolesom in vlakom ali avtobusom. Za tiste, ki nimajo kolesarnice je zložljivo kolo lahko varno spravljeno v garderobi vaše službe ali doma, kjer nimate veliko prostora. Mestno kolo postaja enakovredno kolesu, ki ga uporabljamo za šport in rekreacijo. Prav tako vsa pripadajoča oprema. V naših specializiranih prodajalnah koles in kolesarske opreme je že zdaj moč najti nekaj tudi za mestne kolesarje, saj trgovci budno spremljajo svetovni razvoj in vedo, da ni dovolj, da se kolesarje oskrbuje samo s prodajo in servisom koles.
Razvoj urbanega ali mestnega kolesarjenja je močno odvisno tudi od urbanizma in arhitekture. Vemo, da je v Sloveniji urbanizem služi zgolj motornemu prometu in močno ovira in celo onemogoča razmah kulture mestnega kolesarjenja. Začrtane kolesarske steze niso največ kar lahko naredimo za mestne kolesarje. V evropskih mestih, kjer je kolesarska kultura tradicionalno močna in popularna, je njen vpliv na urbanizem zelo močan. Tu ne mislimo zgolj na stroga središčna jedra mest ampak tudi na okolico, kajti do središč se moramo ravno tako varno pripeljati.
