Za vse je kriv – oče
Hanna, kako bi se na hitro predstavila?
Sem 25-letno dekle iz severnega dela Švedske. Imam sestro in tri brate, sem pa edina od nas, ki se ukvarja s kolesarstvom. V prostem času rada berem fantazijske knjige in gledam filme. Sem obzirna in prijazna oseba ter zvesta ekipna kolegica.
Kakšni so bili tvoji kolesarski začetki in kaj ti ta šport pomeni danes?
Pri desetih letih sem se udeležila prve dirke. Moj oče je začel kolesariti za hobi, kupil si je dirkalno kolo, kmalu ga je kupil še meni. Kolesarjenje obožujem, ker mi da svobodo, všeč mi je tudi, ker lahko raziskujem različne kraje.
Katera tekma, nastop, rezultat ti največ pomeni?
Letos sem odvozila svoj prvi Giro Rosa, bila je izjemna izkušnja. Zares mi je bilo všeč. Pa tudi La Course by TdF je bila dirka, ki si jo je vredno zapomniti, saj sem dosegla 10. mesto. Obeh se z veseljem spomnim.
Žensko kolesarstvo je v primerjavi z moškim podcenjeno. Kako to komentiraš?
Imamo manj sponzorjev in majhne, posledično tudi manjšo televizijsko pokritost, pa vendar je toliko izjemnih dirk ... To se mi ne zdi logično. Za več sponzorjev bi potrebovale večjo televizijsko pokritost. Sicer je vse vedno bolje, a je še veliko dela.
Kako si zadovoljna z letošnjo sezono?
Ja, zadovoljna sem, bila je več, kot sem pričakovala.
Kje boš nadaljevala kariero?
Veselim se še enega leta z ekipo BTC City Ljubljana.
Kje se vidiš v prihodnosti?
Še bom dirkala in dosegala svoje cilje.
