Kako se gleda dirka po Franciji
Gledanje kolesarske dirke po televiziji je za mnoge krasna uspavanka.
Ko pridejo gorske etape je še zanimivo, ko pride ravnina pa en sam dolgčas. Še dobro, da snemajo iz helikopterja in nam pokažejo čudovito francosko pokrajino in vse tiste krasne gradove in gradiče in množico navijačev, ki tekmujejo kdo bo bolj animiral snemalca v helikopterju.
Dirka po Franciji, Tour de France je šov!
Ne morete verjeti, kajne?
Ljudje iz celega sveta derejo ob ceste, ne vedo več kako bi izstopali, da bi bili opaženi na ekranu, zapravljajo veliko denarja zato, da vsaj enkrat doživijo Galibier, goro vetrov, Alpe d' Huez…
Vi pa dremate na kavču…
Letos nam je nacionalka privoščila vseh 21 etap. Tako bomo v družbi Tomaža Kovšce in Martina Hvastije, gledali vse, od ravnic do gora, od začetka do konca. In ker sta komentatorja precej živahna, nam ne bi smelo biti dolgčas. Si lahko predstavljate, da je prenos na Eurosportu od kilometra 0 do cilja? Vsak dan! Tako bomo zdaj lahko videli popoln Tour, in to vse spremeni!
Bomo zdaj lahko dremali pred ekrani?
Če se ga gleda od samega začetka na Eurosportu in se potem preklopi na nacionalko, ko se vklopita Kovšca in Hvastija, boste ugotovili, da to sploh ni dolgočasno gledanje.
Na kaj moramo biti pozorni, da nam je TDF zanimiv?
Najprej na to, da vemo v katerem mestu je start. Da si preberemo nekaj o tem mestu, da vemo zakaj TDF sploh starta ravno v tem mestu. In kje je cilj. Tako bomo hitreje spoznali dirko in Francijo. Te podatke dobimo na njihovi spletni strani.
Potem je zanimivo vedeti kdo sploh dirka. Smešno je, če poznamo samo Sagana, Froomea in… in…Rogliča in ne vemo, da Koren že osmič ali devetič vrti pedalki na tej najbolj poznani kolesarski dirki na svetu.
Sprintajte si startno listo, nalepite jo na mizico pred televizijo in spremljajte. Zraven pa googlajte imena tekmovalcev in berite in berite, spoznajte jih. Le če veste kaki dirkači so, boste vedeli, kako se bo dirka odvijala.
Vedeti morajo kateri kolesarji dirkajo na končno skupno razvrstitev in kateri so lovci na etapne zmage. Je potrebna razlaga kaj je to etapa?
Vsako moštvo ima osem dirkačev. Eden je vodja, lider, kapetan kot mu pravijo in je rezerviran za zmago v skupnem seštevku. Vsi ostali so pomočniki. Tudi tisti, ki pravijo, da imajo na dirki prosto pot, odvezane roke, pomagajo takrat, ko je potrebno. Če ni potrebno potem dirkajo za svoj uspeh, rezultat. In če ne zmagajo, potem imajo komaj kdaj še odvezani roki, prosto pot. Največkrat so to šampioni, ki so v sezoni že super dirkali in so na TDF prišli še enkrat pokazati, da lahko zmagajo vsaj eno etapo.
Vsaka ekipa ima enega liderja, ki naj bi bil med deseterico v skupnem seštevku. In ta lider ima zato ob sebi pomočnike, ki se trudijo vsak dan pripeljati ga brez zapletov do cilja. Delo pomočnika je zanimivo in precej težavno. Pomočnik deluje kot ščit pred vetrom, nosi hrano in pijačo iz spremljevalnega avta do liderja, skrbi zanj v primeru, če se mu pokvari kolo, da mu svojega, če imata enako velikost kolesa, počaka ga, da mu ga popravijo in mu pomaga nazaj ujeti skupino…
Če moštvo nima kolesarja, ki bi lahko bil dobro uvrščen na koncu vseh etap, potem ima zagotovo nekoga, ki lahko zmaga posamezno etapo. In se mu spet pomaga. Sicer ne za skupno razvrstitev ampak za dnevni uspeh v etapi. Delo pomočnika je tudi v tem primeru enako.
Če gledate dirko od samega začetka, kilometra 0 naprej, potem hitro vidite, kako se jim mudi proti cilju. Zakaj nekateri stalno silijo v beg? Zato, da si delajo reklamo na televiziji? Niti ne. Vsakdo hoče etapno zmago. Med temi grebatorji, ubežniki, ki gredo v beg že na samem začetku dirke, ne boste nikoli videli tiste kolesarje, ki hočejo v Pariz, tam je vedno cilj zadnje etape, priti zelo dobro uvrščeni v skupnem seštevku. Kaj je dobra skupna uvrstitev na TDF? Kolesarji pravijo da prva deseterica, lastniki ekip pa stopničke. Stopničke pa nič ne pomenijo v etapah, ker v cilju častijo zgolj enega, prvega, ki je prišel skozi cilj. To je zame osebno, ena največjih anomalij tega športa.
Zakaj bežijo, če jih vedno ujamejo?
Odgovor je jasen: mogoče jih pa danes ne ujamejo!
Vendar jih skoraj vedno. Skoraj!
Gledanje ubežnikov in zaspanost pelotona je krasna uspavanka. In potem proti koncu pospešijo in ujamejo grešnike in potem zmaga… Sagan. Vendar je precej drugače kot pa je videti. Ko ubežniki bežijo se dogaja marsikaj. Pomočniki v pelotonu morajo točno vedeti kdo je med ubežniki in ali je nevaren za skupni seštevek. Če je, potem ga hitro začnejo loviti in ga morajo ujeti. Če nihče med ubežniki ni nevaren za skupni seštevek, potem je nevaren za etapno zmago. In zopet mora biti ujet, ker zmagati hoče pomočnikov lider, kajne? Ena minuta na deset kilometrov se pridobi, ko peloton pospeši za ubežniki. Več je klanca, hitreje kopni razlika.
Zakaj so ravninske etape bolj zanimive od gorskih?
Prav ste prebrali. Ravninske etape so zanimivejše kot gorske. Najprej zato, ker so hitrosti veliko večje in ker imamo rad hitrost na kolesu je to gledanje zelo zanimivo. Na ravnini je konkurenca veliko večja zato je zanimivo gledati kdo bo najboljši. In potem tisto najslajše… priprava na sprint, na cilj. Začne se približno deset kilometrov pred ciljem. Peloton leti okoli sedemdeset na uro, gruča je velika, obroči so na centimetrskih razdaljah, balance so že skoraj na milimetrih in… in… potem pridejo na plan zopet pomočniki, ki morajo svoje liderje brez težav pripeljati do cilja. In potem pridejo na plan zopet pomočniki, ki morajo svojega liderja pripeljati do najboljšega izhodišča za sprint v zmago. To pa je hudičevo delo! Ko je hitrost največja, morajo poznati tudi cesto, ki pelje v cilj. Seveda jo težko zgrešijo, vse je označeno pa še spremstvo kaže pravo pot, ne gre za to, gre za to, da kolesar ve ali je pred ciljem kak hujši ovinek, kaka druga ovira, kot je na primer cestno pohištvo, krožišče, klanček ali spust ali kaka druga past. In vse to se dogaja pri maksimalnem srčnem utripu in maksimalni hitrosti. In zato je tak zaključek zelo zanimiv za gledanje. Vendar zanimivo je že deset kilometrov pred ciljem, ko se formacije moštev postavijo in računajo na zmago. Da pa je zanimivo zadnjih deset kilometrov poskrbijo že od samega začetka. Cela etapa je ena sama velika zgodba.
Gorske etape so zanimive zato, ker vemo kako težko je kolesariti navkreber. In potem se na kavču čudimo, kako je nekdo tako dober, da gre toliko hitreje v klanec. Peloton nikoli zlahka ne izpusti kolesarja v beg! Če ni nevaren za skupni seštevek je nevaren za etapno zmago. Zato je vsakdo, ki pride pred skupino v cilj, zelo dober kolesar, čeprav ima v skupnem seštevku že več ur zaostanka.
Čudno, kajne?
Najtežje je zmagati kolesarju, ki je klancar po poklicu? Ni res. Vsakomur je težko zmagati, vendar klancar lahko na ravninski etapi zmaga samo kot ubežnik, vendar se to redko dogaja, ker klancar je enostavno prešibak in prepočasen, da bi po ravnini bežal več ur. Sprinter pa v gorskih etapah tudi kot ubežnik zelo težko pride pred vsemi v cilj. Zelo redko se zgodi, da se sprinter odloči preživeti etapo tako, da se pridruži begu, ker dobro ve, da bo tako izmučen v cilju, da bo potem preutrujen spet za ravninske etape. Zato so med ubežniki največkrat tisti, ki so Dobri Za Povsod, rouleur, se reče po francosko.
Boj za majico
Za Rumeno Majico se borijo tisti, ki hočejo zmagati TDF. Zakaj za Pikčasto? Najprej zato, ker za osvojeno Pikčasto Majico v Parizu prejmejo bogato denarno nagrado. Potem pa zato, ker je ta majica zelo težko dosegljiva. Biti tri tedne najboljši ali med najboljšimi čez vse klance je res dirka v dirki. Enako je z Zeleno Majico, kjer tekmujejo na tako imenovanih Letečih Ciljih, ki so postavljeni na ravninskih delih etape. Majice so zato, da je dirka zanimivejša za gledanje. Boj za majice (razen za Rumeno) je dirka v dirki in vedno zelo zanimivo za spremljanje. Belo Majico nosi najboljši v skupnem seštevku, ki še ni dopolnil 25 let. Tako dobimo na koncu Najboljšega Najmlajšega kolesarja, ki ni najmlajši po letih ampak je najboljši med tistimi, ki še niso dopolnili 25 let!
Zakaj dirkati, če v skupnem seštevku zaostaja že debelo uro? Zato, ker ne dirkajo vsi za Rumeno Majico, ampak nekateri dirkajo za etapne uvrstitve in zato, da pomagajo tistim, ki lahko zmagajo...
