Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dieta je najboljša pot, da se zredite

Naslov, ki mu bodo številni pritrdili, sem prepisala iz odličnega članka o psiholoških vidikih diet, ki je bil objavljen v  Scientific American Mind. Strokovnjaki zanke, o katerih razpravlja ta članek, sicer dobro poznajo, a njihov glas utone v poplavi instantnih marketinških ponudb. Vsekakor z dieto zelo redko rešite zdravstvene težave telesne mase z najbolj markantnim zunanjim videzom, ki ga imenujemo debelost. Še hujšo težavo, slabo prehransko stanje ali podhranjenost, tudi pri debelih, zaznamo še veliko težje!

Skupni napor

Ker so debelost in tudi sicer težave s telesno maso množičen in pomemben zdravstveni problem, se moramo o njem čim več pogovarjati. Strpno, z argumenti novih spoznaj različnih strok in tako, da se tudi slišimo. To je ena izmed poti, ki bi lahko skozi nekak javni in množični »brainstorming« strok in državljanov pomagala skovali optimalno zdravstveno strategijo za boljše obvladovanje enega izmed ključnih zdravstvenih izzivov. Zdravstveni problemi s telesno maso so namreč povsod, med otroki, zdravo aktivno populacijo, da ne omenjam starostnikov in bolnikov. Zato ne bo odveč, da ponovimo nekaj podatkov o debelosti. Danes namreč zelo dobro vemo, da daleč presega samo prehrano. Zahteva najprej pogled na telesno maso in nato na številne dejavnike, ki jo uravnavajo.

Debelost

Poglejmo njeno opredelitev s telesno maso oziroma njenim indeksom (ITM), ki ga vsi poznamo. Pri številki ITM več kot 25 se večini zdravih odraslih začne zelo prižigati rdeča lučka, pri tam okoli 30 pa že gori. Tveganje za mnoge kronične bolezni se pri zdravih zelo poveča in moramo ukrepati, pri bolnikih v tem razponu pa je pogled na rdečo luč že nekoliko drugačen. Zato poglejmo opredelitev. Debelost je po letos objavljeni definiciji Evropskega združenja za klinično prehrano vrsta prehranske motnje, ki jo obravnavamo z orodji medicine. Debelemu odraslemu človeku moramo namreč postaviti prehransko in presnovno diagnozo. In ju upoštevati glede na druga njegova zdravstvena stanja ter nastaviti terapevtsko pot. Zanimivo je, da ameriška strokovna spoznanja kažejo, da so tisti bolniki, ki jim je zdravnik postavil diagnozo, da imajo povišano telesno maso ali da so debeli, bolj odzivni na terapevtske ukrepe.

Terapevtska pot mora biti kompleksna in poleg prehranskih sprememb kot nujno vzporedno terapevtsko pot zajema telesno aktivnost in vedenjsko terapijo. Načini obvladovanja problema debelosti morajo biti najbolj postopni in čim bolj individualni. Najbolj pri tistih, ki so zdravstveno najbolj šibki. Velikokrat so to tisti, ki imajo več težav z obvladovanjem vnosa hrane ali po domače s prenažiranjem. Zato za uspeh terapije potrebujejo tudi daljši nadzor vedenja. To je v svoji doktorski nalogi ugotovila tudi kolegica dr. Blaža Kovač, ki v okviru ZD Ljubljana, enote v Šiški, s svojo skupino vodi obravnavo debelosti na primarni ravni. Ravno ta zdravstvena raven je tista, v okviru katere si zdravniki močno prizadevajo že leta, da bi združili znanja čim več strokovnjakov, ki bodo pomagali obvladovati obravnavo debelosti na primarni ravni. Nekaterim je to že precej uspelo in v teh ambulantah se pacient lahko o spremembi življenjskega sloga pogovori z zdravnikom glede na svoje zdravstveno stanje. In ne potrebuje spletnih ali drugih jedilnikov. Kaj šele praškov in podobno.

Vzroki debelosti so številni

Debelost v resnico potrebuje medicinsko obravnavo. Vzroki za debelost so namreč zelo različni. Drugače je že, če jo gledamo s perspektive življenjskega obdobja, v katerem se pojavi. V osnovi ločimo hipertrofično debelost, ko se poveča predvsem maščobna celica oziroma količina njene maščobne vsebine. To si praviloma prislužimo v odrasli dobi. Hipercelularna debelost pa pomeni več maščobnih celic in se tipično razvije v dobi otroštva in/ali adolescenci.

Ko pogledamo dejavnike, ki pripeljejo k povečanju maščobne mase v telesu, zelo hitro spoznamo, da gre za veliko več kakor le splošno bilanco energije. Ti dejavniki močno določajo, kako bo energija prišla v telo in kaj se bo s tem energijskim vnosom zgodilo v telesu. Pa jih začnimo naštevati:

– presnovni dejavniki

– genski dejavniki

– stopnja aktivnosti

– hormonski dejavniki

– rasa, spol

– etični in kulturni dejavniki

– socialnoekonomski status

– prehranske navade

– kajenje

– nosečnost in menopavza

– psihološki dejavniki

– dejavniki, povezani z nosečnostjo

Že nekje na sredini te liste ugotovimo, da ni diete, dopolnila, rastlinice, tabletke, tonika, praška, ki bo pokril vsa področja. Zelo hitro se lahko zmedemo že pri snoveh, ki vplivajo na tek. Že pri uravnavanju teka gre za občutljivo igro med številnimi hormonskimi igralci in njihovimi receptorji. Med centralnimi igralci so najbolj znani melanocortini, snovi, ki delujejo na endokanabioidne receptorje. Potem se pridružijo še prebavila s svojimi hormoni, kot so najbolj znan igralec leptin, potem še peptid, podoben glukagonu 1 (GLP-1), nevropeptid YY, amilin, grelin in še številni. Zdi se, da je vloga zdravil zelo omejena, predvsem pa naj bi bila njihova uporaba predvsem podpora vedenjskim spremembam. Te pa ne omejujejo naše možnosti, da zdravstvene težave, povezane z debelostjo, s pomočjo tistih, ki bdijo nad našim zdravjem, vzamemo v svoje roke. Navsezadnje velja tudi, da se mora zdravstveni sistem ukvarjati z izzivi, ki jim jih postavljajo pacienti.

';