Vsak naj pije takrat, ko je žejen
Pozabite na pravilo osmih kozarcev vode dnevno, saj to, vsaj glede na ugotovitve avstralskih znanstvenikov, ne velja za vsakogar. Obstaja preprost način, na katerega posameznik ugotovi, koliko vode mora vnesti v telo, da bo dovolj hidriran. Prisluhniti mora svojemu organizmu oz. grlu, izhaja iz študije, objavljene na portalu Medical News Today.
Avstralski znanstveniki so v študiji prvič uspeli dokazati, da je potešenemu človeku oz. tistemu, ki ni žejen, težko še naprej požirati tekočino, tudi če gre samo za vodo. Odkrili so namreč mehanizem, ki uravnana vnos tekočine v organizem in posamezniku preprečuje, da bi popil preveč vode. Te ugotovitve podpirajo dejstvo, da je potreba po tekočini individualna, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.
Za pravilo osmih kozarcev vode dnevno na drugi strani ni znanstvenih dokazov, kot tudi ne za to, kolikšen je optimalen vnos tekočine za posamičen organizem, pravijo znanstveniki z avstralskega Inštituta za medicino. Kot poudarjajo, pravilu osmih kozarcev vode dnevno zato ne gre slepo slediti.
Znanstveniki so študijo opravili na 20 sodelujočih, od katerih so zahtevali, da veliko količino vode popijejo neposredno po telesnem udejstvovanju, torej takrat, ko so bili zelo žejni, in kasneje čez dan, ko niso bili tako zelo žejni ali sploh niso bili žejni. V obeh primerih so morali sodelujoči oceniti, kako težko jim je bilo spraviti vodo po grlu. V primerjavi z vodo, ki so jo spili neposredno po vadbi, jim je bilo vodo kasneje čez dan, ko žeje niso občutili oz. ko so bili manj žejni, popiti trikrat teže, so povedali.
Ugotovitve so avtor študije Michael Farrelll z inštituta za biomedicinska odkritja na avstralski univerzi Monash in kolegi objavili v znanstveni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Pri vsem skupaj je dobra novica to, da vam tekočina, ki ste jo vnesli v telo, tudi če dnevno iz čiste discipline spijete osem kozarcev vode, ne bo škodila. Na drugi strani pa nekateri ljudje potrebujejo tudi več vode dnevno.
Problematičen bi bil vnos resnično prevelike količine tekočine v telo, kar bi lahko v hudih primerih vodilo v zastrupitev z vodo ali hiponatriemijo oz. motnje v elektrolitih, ki jih prinaša znižana količina natrija v krvi. Prekomeren vnos tekočine v težjih primerih vodi v otekanje celic, kar se izraža s slabostjo, bruhanjem, izgubo zavesti, komo, v najtežjih primer pa lahko sledi tudi smrt, še navaja Hina.
