Probiotiki, prebiotiki, simbiotiki in zdravje
V današnjem času namenjamo vedno več pozornosti zdravi in uravnoteženi prehrani, ki je pomembna za razvoj organizma ter ohranjanje zdravja. Znanstveniki vse pogosteje pripisujejo ključno vlogo pri tem tudi uživanju probiotikov in prebiotikov.
V našem črevesju je namreč raznovrstna združba mikroorganizmov, ki jim s skupnim imenom pravimo črevesna mikrobiota. Mikroorganizmi normalne črevesne mikrobiote so za zdravje posameznika nujno potrebni, medtem pa lahko potencialno patogeni mikroorganizmi pomenijo tveganje za razvoj bolezni. Črevesna mikrobiota opravlja veliko pomembnih funkcij, kot so pomoč pri prebavi hrane, razstrupljanje toksičnih snovi, tvorba vitaminov, ima vlogo varnostne pregrade pred patogenimi mikroorganizmi in pomaga pri razvoju in aktivaciji imunskega sistema. Sestava črevesne mikrobiote se oblikuje v prvih letih našega življenja in je odvisna od genetskih dejavnikov, načina poroda, hranjenja dojenčka, prehranjevalnih navad, življenjskega obdobja, telesne aktivnosti, zdravljenja z antibiotiki in vpliva drugih bolezenskih stanj.
Kronične ali akutne spremembe v sestavi črevesne mikrobiote oziroma v razmerju koristnih in patogenih mikroorganizmov lahko povzročijo neravnovesje ali disbiozo. Številne študije so pokazale, da lahko neravnovesje v sestavi črevesne mikrobiote privede do bolezenskih stanj, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, debelost, alergije, avtoimunske bolezni pa tudi rak. Kronično vnetje črevesa lahko zaradi povezave z živčnim sistemom privede tudi do vedenjskih in kognitivnih motenj. Za krepitev zdravja in za preprečevanje nekaterih bolezenskih stanj je ohranjanje ravnovesja črevesne mikrobiote eden ključnih dejavnikov. To si lahko zagotovimo že z vsakodnevnim vnosom koristnih probiotičnih mikroorganizmov (probiotiki), prehranskih sestavin za izboljšanje aktivnosti in rasti črevesne mikrobiote (prebiotiki) ali pa kombinacijo obojih (simbiotiki).
Probiotiki, prebiotiki, simbiotiki
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo po uživanju v ustreznih količinah ugodne učinke na zdravje gostitelja. Sama beseda probiotik izhaja iz latinske besede pro ter grške besede bios, kar pomeni »za življenje«. V soglasju z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO) morajo probiotiki izpolniti določena varnostna, funkcionalna in tehnološka merila. Za vse probiotične seve velja, da morajo predel delovanja doseči nespremenjeni (odporni na nizek pH v želodcu, žolčne soli), biti sposobni kolonizacije črevesja in za zdravega posameznika ne pomeniti tveganja za zdravje. Probiotične mikroorganizme najdemo v fermentiranih živilih (jogurt, kefir, kislo zelje …), prehranskih dopolnilih ali zdravilih brez recepta. Pomembno je, da probiotik v živilu ali drugih pripravkih ohrani značilne lastnosti v vseh procesih obdelave. Glede na znanstveno literaturo je priporočeni dnevni odmerek probiotika vsaj 100 milijonov (108) živih mikroorganizmov. Med najbolj poznanimi probiotičnimi sevi najdemo predstavnike laktobacilov (Lactobacillus) in bifidobakterij (Bifidobacterium), ki so tudi del naše normalne črevesne mikrobiote. Oba rodova sta na seznamu GRAS (angl. generally recognized as safe) in sta splošno priznana kot varna. Zaradi z antibiotiki povzročenega črevesnega neravnovesja pa je priporočljiva kombinacija uživanja nepatogenih kvasovk (npr. Saccharomyces boulardii), ki na učinke antibiotikov niso dovzetne.
Delovanje probiotikov lahko izboljšajo prehranske sestavine, ki jih imenujemo prebiotiki. Ti morajo ustrezati kriterijem, kot so stabilnost med obdelavo živila, neprebavljivost ali le delna prebavljivost v zgornjem delu prebavnega trakta, dostopnost za fermentacijo s strani črevesne mikrobiote in selektivna stimulacija probiotičnih sevov ter pozitiven vpliv na zdravje posameznika. Med prebiotike spadajo večinoma ogljikovi hidrati, kot so inulin (naravni viri so regrat, cikorija, čebula, artičoke, šparglji), fruktooligosaharidi (agava, banane, čebula, por), galaktooligosaharidi (materino mleko) in druge prehranske vlaknine (celuloza, hemiceluloza, pektin, betaglukani, lignin, sojini oligosaharidi), ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, otrobih, ječmenu in ovsu. Kombinacijo sinergističnega delovanja probiotika in prebiotika imenujemo simbiotik. Glavni kriterij, ki ga mora izpolniti simbiotik, je izbira ustreznega probiotika in prebiotika, ki imata pri ločeni uporabi dokazane pozitivne učinke na zdravje gostitelja. Najpogostejša kombinacija v simbiotičnih pripravkih sta probiotična seva laktobacilov in bifidobakterij, skupaj s fruktooligosaharidi ali inulinom. V domači kuhinji si lahko preprost simbiotik pripravimo z dodatkom ovsenih kosmičev v jogurt ali kefir.
Ugodni učinki na zdravje
Uživanje živil s probiotičnimi lastnostmi sega daleč v preteklost. Stara ljudstva so s postopkom fermentacije proizvajala ne samo bolj okusna živila s podaljšano obstojnostjo, temveč tudi z blagodejnim učinkom na prebavo in zdravje. Probiotični sevi, dodani prehrani ali krmi, vplivajo na fiziologijo gostitelja tako, da izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih in okrepijo imunski odziv. Vplivajo na povečanje antioksidativnih lastnosti črevesja ter varujejo celice pred rakotvornimi produkti (npr. vodikov peroksid, heterociklični amini, policikličnimi aromatski ogljikovodiki) in s tem pomembno prispevajo k preventivi kolorektalnega raka. Probiotiki vplivajo tudi na več vidikov prirojenega in pridobljenega imunskega odziva s spreminjanjem odziva imunskih celic, aktivacijo fagocitoze in izločanjem protiteles (imunoglobulin A) ter posredovanjem hitrejšega prepoznavanja tujkov. Pozitivni učinki probiotikov, ki so bili potrjeni na podlagi kliničnih študij, so: krajši in milejši potek gastrointestinalnih (npr. diareja, sindrom razdražljivega črevesja, kronične vnetne črevesne bolezni, okužba s Helicobacter pylori) in alergijskih obolenj (npr. atopični dermatitis, astma), manjše tveganje za pojav presnovnih motenj in posledičnih bolezenskih stanj (debelosti, srčno-žilnih bolezni, inzulinske rezistence, diabetesa tipa 2).
Prebiotiki olajšajo izločanje črevesne vsebine, povečajo dostopnost in absorbcijo hranil (npr. kalcija, železa) ter vplivajo na odziv imunskega sistema. Na podlagi znanstvenih objav se je uživanje samo prebiotikov pokazalo pozitivno za zdravje kosti, izboljšanje kognitivnih sposobnosti (spomin, pozornost, učenje) in razpoloženja, boljši imunski odziv in tudi zmanjšano tveganje za razvoj atopičnega dermatitisa. Kot omenjeno, prebiotiki ugodno vplivajo na sestavo in/ali delovanje črevesne mikrobiote, saj so vir hranil določenim rodovom bakterij, predvsem laktobacilom in bifidobakterijam. Ti v procesu fermentacije tvorijo kratkoverižne maščobne kisline (v nadaljevanju KVMK), ki znižajo vrednost pH črevesa, kar zavira rast patogenov. Poleg tega so KVMK substrat za rast črevesnih celic, s čimer se pospeši njihova obnova in okrepi črevesna stena. Močnejši medcelični stiki in mukozna plast, v kateri se zadržujejo protimikrobni produkti koristnih bakterij, omogočajo dobro pregradno funkcijo črevesa, kar preprečuje prehod mikroorganizmov v krvni obtok.
Kaj je rekel Hipokrat?
Uporaba simbiotičnih pripravkov je bila utemeljena na opaznem izboljšanju preživetja probiotičnih bakterij med prehodom skozi zgornji del prebavnega trakta. Gre za sinergistični odnos, v katerem se delovanje prehranskih sestavin in probiotičnih sevov dopolnjuje. Študije so potrdile kombinirani učinek na zdravje, ki se kaže v večji vsebnosti laktobacilov in bifidobakterij v črevesu, izboljšani jetrni funkciji pri bolnikih s cirozo, izboljšanju imunskega odziva, preprečenem prehodu bakterij skozi lumen črevesa. Kot primer se je kombinirani simbiotični učinek pri posameznikih z diabetesom tipa 2 pokazal v nižjih vrednostih serumskih lipidov, povečani ravni lipoproteinov visoke gostote (HDL – dobri holesterol) in nižji glikemiji.
Uživanje probiotikov, prebiotikov ali simbiotikov s pokazanimi ugodnimi učinki na gostiteljevo presnovo in imunski sistem je zanimiv pristop pri obravnavi bolezni v prihodnosti. Tako se ponovno vrnemo še k antičnemu izročilu zdravnika Hipokrata: »Hrana naj bo tvoje zdravilo in tvoje zdravilo naj bo hrana.«
