Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Prebavila in šport

Telesna aktivnost je zdrava. O tem ni dvoma, še naši geni se obnašajo veliko bolj »zdravo«, kadar na njihovo delovanje vplivamo s povišanim bitjem srca, znojenjem in celo »zakisanostjo«, ki spremljajo vsak intenzivnejši telesni napor.

A vseeno, večina vrhunskih športnikov, pa tudi skoraj vsak drugi rekreativni športnik, ima včasih »prebavne težave«, ki bi jih težko imenovali zdrave!

Kaj se dogaja v prebavilih?

Športniki se zelo dobro zavedajo, da jih imajo! Večina ve tudi, da se začnejo v ustih, ko včasih ne zmorejo več popiti in pojesti tega, kar bi bilo nujno, da bi njihova telesna aktivnost ostala v okviru tega, kar imenujemo zdravje.

Športniki poznajo tudi številne znake, ki spremljajo potovanje hrane po prebavilih. Od tiščanja v želodcu, krčev do napihovanja, tudi drisk.

Ob vseh teh težavah pa se manj zavedajo, da se mora hrana (živila), ki jo vnesejo v prebavila v obliki osnovnih hranil, tudi vsrkati skozi steno prebavil (predvsem črevesja) v obliki osnovnih energijskih substratov. Ti procesi niso pomembni le v obdobju okoli telesnega napora in med naporom, ko pripomorejo k vzdrževanju energetike in regulacije športne aktivnosti, ki je za naše telo naporna, ampak so ključni tudi pozneje v procesu regeneracije, ko se telo obnavlja po naporu in postaja močnejše, hitrejše in še vse drugo, kar spremlja zdrav in tudi športno uspešen odziv na vadbo.

Če prehranski vnos ni optimalen za neko športno aktivnost, je tudi delovanje naših prebavil slabše in zdravje je še bolj ogroženo.

A to še ni vse! Nevroznanost pravi, da vsi ti procesi potekajo veliko bolj »zdravo« takrat, kadar nas telesna vadba tudi osrečuje. Torej, tudi nasmeh je ena od možnosti »boja« proti težavam s prebavili.

Problemi drisk, napenjanja, celo bruhanja in podobnih prebavnih težav med športom in po njem torej niso le v tem, ali jemo zelje ali klobaso, ampak so veliko bolj zapleteni! In še dokaj slabo raziskani.


»Prebavne težave« so res pogoste

Po podatkih raziskav, ki jih ni ravno veliko, ima 30 do 70 odstotkov športnikov stalne »prebavne« težave. Vzrokov mnogokrat ne prepoznamo, so izjemno individualni in večina športnikov si pomaga, kakor ve in zna. Več jih imajo vrhunski športniki, zelo pogosto so povezani s kombinacijo pretirane intenzivnosti in dehidracije. A to je le del zgodbe, ki jo poznamo. Še posebno ker danes vemo, da je telesna aktivnost tudi terapevtska možnost za reševanje bolezenskih težav s prebavili. Torej, ravno pri bolezenskih težavah s prebavili (divertikulitis, zaprtje) imamo možnost, da jih omilimo z ustrezno prilagojeno telesno aktivnostjo.

Čeprav so patofiziološki procesi, ki povezujejo težave s prebavili in presnovo pri telesni aktivnosti, še dokaj slabo raziskani, v praksi poznamo njihove številne, včasih tudi zelo resne in celo življenje ogrožajoče obraze. Iz prakse vemo, da so lahko težave s prebavili tiste, ki lahko pokvarijo nastop in zdravje še tako dobrega športnika, če nima dobro načrtovane strategije prehrane pri zahtevnih športnih preizkušnjah. Zdravstvene nevarnosti pri tekmovanjih, ki mejijo na ekstremna, so takšne, da se lahko del črevesja poškoduje ali celo odmre. Na primer, na znanem havajskem triatlonu Ironman se je že zgodilo, da so morali športniku odrezati del črevesja, ker se je zaradi slabe prekrvavitve razvil infarkt črevesja. Ja, pretirana intenzivnost ob dehidraciji in nezadostni energijski preskrbi (tudi črevesja), ko hoče glava premagati telo oziroma črevo, nam jasno pokaže, kdo je gospodar telesa. Ali kot sem pred nekaj leti prebrala v zelo znani ameriški reviji, da so prebavila naši notranji možgani.

 

In če pogledamo še malo bolj v globino našega športnega vsakdanjika. Marsikateri športnik sploh ne potrebuje ekstremne tekmovalne preizkušnje, zato da se mu počasi razvije slabše »stanje« prebavil, je dovolj že vsakdanje neusmiljeno »treniranje«, ko ne tolče le po telesu, ampak tudi po prebavilih. Mnogi športniki imajo namreč kronični gastritis, peče jih zgaga, na treningih bruhajo in, paradoksno, mislijo, da je vse to »normalno«.

Prebavila in šport

Prebavila in šport so torej res posebna zgodba. Na eni strani nam omogočajo, da se sploh lahko ukvarjamo s športno aktivnostjo. Brez njihovega ustreznega delovanja bi lahko »šli na prazno« zelo kratek čas. Na drugi strani pa fiziološke zakonitosti telesne aktivnosti »oropajo« prebavila normalne oskrbe s krvjo in tudi substancami za njihovo delo. Glavnina težav s prebavili je torej v tem, da lahko šport spravi prebavila v pravo stisko. Težav je več vrst, v osnovi ločimo težave na tiste v zgornjem delu prebavil in na one, prav tako neprijetne, ki so v spodnjem delu prebavne cevi. Vendar niso v težavah le prebavila. V kriznem odzivu sodelujejo tudi imunske celice in mikrobitja, ki živijo v steni in v lumnu črevesja. Med telesno aktivnostjo so prebavila veliko manj sposobna za obdelavo hrane in tudi tekočine, na drugi strani pa oboje tudi sama potrebujejo, da lahko preživijo.

Zato bodimo usmiljeni z njimi. Pred naporom, med njim in po njem ne tlačimo v prebavila hrane, ki je ne morejo pošteno obdelati. Ne gre. Na primer hruške (ali druga z vlakninami bogata hrana) na kolesarskem maratonu Franja ali podobnih športnih akcijah nimajo kaj početi. Razen če imate posebno željo, da bi vas zvijalo ali še kaj hujšega. Ali če se želite peljati po trasi veliko počasneje, kot bi se sicer spodobilo za takšno prireditev (in za vas). Zato spoštujte prebavila in se zavedajte, da med telesnim naporom enostavno niso sposobna več, kot ste jih natrenirali na neko zmogljivost.

Ja, prav ste prebrali, tudi prebavila se da »natrenirati«. Kako? O tem več prihodnjič! Do takrat pa naj vam bo šport vsaj v veselje! Že dobra volja bo omilila vaše »prebavne« težave.

 

';