Mleko v praksi

Fotografija: ni podpisa
Odpri galerijo
ni podpisa

O mleku smo na teh straneh že pisali in bomo verjetno še večkrat. Verjetno je prepoceni in ga ne prodajamo z dovolj zvenečimi besedami. Ali pa so ga polomili že stari Grki, ki so trdili, da je za atletov jedilnik potrebna predvsem velika količina mesa.

Po nedavnem medijskem pompu na temo mesa je zdaj mogoče dober trenutek, da spet poskušamo uravnotežiti in obogatiti beljakovinski delež na našem krožniku ter ponoviti nekaj dejstev o mleku.

Funkcionalno živilo

Hrana, ki jo opredelimo za funkcionalno živilo, je več kot samo energijski in hranilni vir. S kombinacijo in vsebnostjo hranil spodbuja različne fiziološke procese in ima dodatne, zdravstveno ugodne »sopojave«. Na primer, uživanje mleka na več stopnjah presnovnih procesov pripomore k zgraditvi boljših mišic! To je stavek, ki gre dokaj rad v uho in tako tudi na mizo ... Da je zadeva še bolj ilustrativna, so del preiskav sinteze mišičnih proteinov naredili na kravah, ki so uživale posebej označene aminokisline. In če še ne veste, obstaja posebna pasma supermišičaste »belgijske modre« krave (Belgian blue), ki ima mutiran gen za nastanek miostatina in ima okoli 20 odstotkov več mišične mase kakor povprečna krava. Glede na njene presnovne potrebe torej ta kravja pasma potrebuje tudi beljakovinsko bogatejšo hrano. Vendar te krave ne zagotavljajo samo zrezkov z zelo malo maščobe, že dolgo so tudi model za proučevanje vloge miostatina pri sintezi mišičnih proteinov. Po podatkih to na produkcijo mleka pri teh kravah nima posebnega vpliva.

Mleko je funkcionalno živilo tudi za tiste, ki imajo laktozno intoleranco. Tisti, ki imajo pomanjkanje encima laktaze, večinoma lahko uporabljajo mlečne izdelke ali/in mleko brez laktoze. Naj opozorim, da laktozna intoleranca ni isto kakor preobčutljivost na mleko! V tem primeru so vključeni imunološki mehanizmi in je potreben pregled pri zdravniku alergologu.

ni podpisa
ni podpisa

Primerjava mleka in športne hrane

V strokovni literaturi se počasi uveljavlja kot bolj »naravna« oblika športne pijače. V času, ko se profesionalni športniki upravičeno bojijo kontaminacije športnih dodatkov s prepovedanimi snovmi, je to pravzaprav kar nekakšno olajšanje pri izdelavi prehranske strategije posameznega športnika. Še posebno če gre za mlajše generacije, ki mnogokrat prehitro posežejo po tovarniških formulah. Ne le da so dražje, predelano živilo je redko boljše od snovnega vira. Zato ne bo odveč, da si v tem prispevku ozremo po tabeli 1, ki temelji na analitičnih podatkih iz »mlečnih« in »športnih« virov.

V tabeli vidimo, da je čokoladno mleko, v tem primeru slovensko, kar dobra športna pijača za regeneracijo.

Vpliv različnih vrst mleka

Elliot je že leta 2006 raziskoval vplive različnih vrst mleka na mišično regeneracijo po vadbi moči. V raziskavi, v kateri so merili bilanco aminokislin v vadeči nogi, so ugotovili, da jo vse vrste mleka izboljšajo. V praksi torej lahko uporabimo tisto vrsto mleka, ki bolj ustreza našim energijskim potrebam. Za večino odraslih športnikov je primerno posneto mleko, pri odraščajočih otrocih ali športnikih z zelo velikimi energijskimi potrebami pa si lahko pomagamo z energijsko bogatostjo maščob.

Druge vrste mleka, na primer sojino, so se pri regeneracijskih procesih nekoliko slabše odrezale. Vzrok je verjetno povezan z ugodno beljakovinsko sestavo mleka.

ni podpisa
ni podpisa

Vendar uživanje mleka skriva še druge skrivnosti, ki jih znanstveniki počasi odkrivajo. Na primer, relativno višja vsebnost kalcija v mleku. Ta naj bi bila odgovor na vprašanje, zakaj so športniki, ki so kot regeneracijski napitek pili posneto mleko, pridobili več puste mase in izgubili več maščobne mase kakor skupina, ki je po vadbi moči popila po energijski in hranilni vsebnosti enak komercialni ali sojin napitek. Kalcij naj bi namreč vplival na presnovo maščobnih celic tako, da naj bi zmanjševal pridobivanje maščobnih molekul.

Za konec

Uporaba mleka je še zadnje letošnje priporočilo za boj proti propadanju mišic. Skoraj bolj kakor večje garanje po telovadnici je pomembno, da je v vsakem obroku res dovolj beljakovin, vsaj 25 do 30 gramov. Če se hočete izogniti pretiranemu vnosu mesa in mesnih izdelkov, se ozrite proti mlečnim izdelkom (in jajcem). Ne pozabite, da tudi za mleko pretirana predelava ni najboljša.

Obiščite sosednjega kmeta, ki ima krave in kokoši!

Več iz te teme:

Komentarji: