Kaj za hudiča je paleo?
Nedavna študija v Quarterly Journal of Biology pravi, da so bili ogljikovi hidrati ne samo del naše paleolitske prehrane, ampak tudi temelj takratnega prehranjevanja za poganjanje hitro razvijajočih se možganov. Študija je hitro dobila zalet na svetovnem spletu, med drugimi mediji jo je objavil tudi New York Times. Beseda »paleo« je postala sopomenka mesu in ogljikovim hidratom, a teh pet črk pomeni precej več, predvsem pa jih ne smemo prehitro povezati z zgoraj omenjenima besedama.
Avtorji raziskave so izpostavili ključne pojme in ugotovitve: (1) Razvoj našega prebavnega encima amilaza, ki polisaharid škrob razgrajuje do enostavnih sladkorjev. To naj bi se dogajalo manj kot milijon let nazaj. (2) Začetki kuhanja, ki ga avtorji študije uvrščajo med 500 in 800 tisoč let nazaj (nekateri antropologi so mnenja, da so naši predniki kuhali že 1.8 milijona let nazaj) in (3) posledična rast možganov, ki sovpada z evolucijo kuhanja.
Ti izsledki namigujejo na to, da so naši predniki uživali ogljikove hidrate skupaj z mesom, saj je z razvojem kuhanja človek preizkusil večje število sestavin, ki so bile posledično s toplotno obdelavo tudi bolj okusne.
Da so bili ogljikovi hidrati del prehrane naših prednikov ni ravno nova ugotovitev. Loren Cordain, avtorica knjige The Paleo Diet, ki je izstrelila to dieto med najbolj popularne na svetu in ustvarila milijone častilcev slanine, pravi, da so ogljikovi hidrati sestavljali med 30 in 80 odstotkov jedilnika našega prednika. V tistih časih je bilo uživanje ogljikovih hidratov pogojeno z letnim časom, dostopnostjo in seveda z okoljem v katerem so naši predniki živeli. Eno izmed živil s katerim so uživali ogljikove hidrate je »tuber«, gomoljni prednik današnjega sladkega krompirja.
Optimalna prehrana današnjega človeka ostaja vroča tema pogovorov, a ena stvar je jasna: vse je odvisno od posameznika. »Nekateri ljudje lahko pridejo do rezultatov s prehrano, ki vsebuje malo hidratov in maščobe, drugi lahko s takšno prehrano prav tako napredujejo in ostanejo zdravi,« pravi Robb Wolf, avtor knjige The Paleo solution. »Ključ je, da uživamo svežo in neobdelano hrano.«
Kaj pa vrhunski športniki?
Atletski trenerji, med njimi je Joe Friel, so še vedno mnenja, da je vnos ogljikovih hidratov v naše telo nujno potrebno za aktivnega človeka, predvsem pa vrhunske športnike. Rafael Nadal na primer pred vsakim dvobojem zmaže krožnik pašte s paradižnikovo polivko. Novak Đoković na drugi strani, se ogljikovih hidratov v obliki najbolj popularnih testenin otepa, zaradi vsebovanja glutena. Še enkrat, odvisno od posameznika.
Pred leti smo objavili obrok kolesarja Vincenza Nibalija pred vsako dirko: pred vsako etapo se Nibali zakoplje v dve pečeni jajci, šunko ali slanino, kruh z marmelado ali medom, suho sadje, mandlje, krožnik testenin in tri skodelice kave. Morda se sliši preveč, a poklicni kolesar na eni etapni dirki porabi tudi do 4.500 kalorij!
Še enkrat torej: za aktivnega človeka ogljikovi hidrati niso sovražniki, saj prinašajo ogromno energije, ki jo med treningom pokurimo in jo navsezadnje sploh potrebujemo, da z vadbo začnemo. Za manj aktivnega človeka, ki te energije ne porabi, pa predstavlja težavo. Diete, ki temeljijo na mesu obstajajo in za nekatere delujejo. A strokovnjaki še vedno priporočajo uravnotežen jedilnik. Veselje je kratko, tokrat za zajtrk izpustite slanino ...
