Čokolada za spomin in pamet

Fotografija: ni podpisa
Odpri galerijo
ni podpisa

Čokolada za spomin in pamet

Kakav in temna čokolada sta za zdravje enako pomembna kot sadje in zelenjava. Trditev se zdi na prvi pogled mogoče nekoliko drzna, a znanstvene ugotovitve o ugodnih zdravstvenih učinkih uživanja temne čokolade so namreč neverjetno podobne učinkom uživanja zaščitnih snovi, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi. Temu se ne smemo čuditi, kajti gre za podobne snovi, ki spadajo v skupino fenolnih antioksidantov, imenovanih tudi flavonoidi.

Flavonoidi

Flavonoidi so v številnih živilih, literatura najpogosteje omenja sadje, zelenjavo, čaj in vino. Flavonoide vidimo, saj poskrbijo za barvo živil, tako da jih imenujemo tudi pigmenti. Kadar naštevamo živila, ki so bogata z antioksidanti, pogosto pozabimo na kakav, ki je tudi osnovna surovina čokolade. Vsebnost flavonoidov, predvsem katekhina, v zrncih kakava je razmeroma visoka, zavzema od šest do osem odstotkov suhe teže zrnca. Vsebnost flavonoidov v kakavovem prahu je sicer odvisna od metode pridelave, a doseže lahko kar zavidljivih deset odstotkov suhe teže. Flavonoide vsebujejo tudi izdelki iz kakava, temna čokolada. Ta ga vsebuje toliko, da kadar govorimo o učinkih kakava, to velja tudi za temno čokolado z visokim deležem kakava.

Odmerek?

Zaradi izjemnih antioksidativnih in drugih učinkov flavonoidov je pričakovati, da bo tudi uživanje kakava in temne čokolade v veliko veselje mnogih dobilo enako nalepko kakor priporočila za uživanje sadja in zelenjave. A v praksi smo verjetno še daleč od priporočila, da naj bi v vsakdanjo prehrano vključili tudi kakav ali čokolado. Pot do takšnega priporočila bomo vsekakor skrajšali, ko bomo spoznali odmerek čokolade, ki jo je treba zaužiti, da dobimo neki zdravilni učinek. Za zdrav­stvene učinke sadja in zelenjave količino približno poznamo. Še več, vemo tudi, da več ni zmeraj bolje. To zadnje verjetno še bolj velja za čokolado. Kje je torej meja, ko ima uživanje kakava ali temne čokolade še zdravstveno ugoden učinek in ga ne ogrozimo s pretiranim vnosom energijskih substratov? Tu smo hitro v zadregi. Podatkov je izjemno malo. Nekaj pa le. Pri raziskavah o ugodnih učinkih na ožilje so namreč odkrili, da se dober učinek kakava pozna pri odmerku 200 mg kakavovih flavonioidov, ki jih najdemo v približno 2,5 grama kakavovega praška z visoko vsebnostjo flavonoidov in 10 gramov temne čokolade.

Volja, mišljenje in čustvovanje

Za najboljše zdravstvene učinke čokolade se je pravzaprav zelo težko odločiti. Vsi so odlični! Nekateri tudi zelo dobro raziskani. Na primer pozitivna povezava med dobrim srčno-žilnim zdravjem in uživanjem čokolade sta dobro dokumentirana. Ker vemo, da je dobro srčno-žilno zdravje povezano z boljšo umsko zmogljivostjo, verjetno obstaja tudi povezava med čokolado in pametjo. Tudi posredna je dobra! Kaj pa neposredni pozitivni učinki čokolade na voljo, mišljenje, čustvovanje? V praksi so nedvomni. Košček čokolade nas poživi, to vemo vsi, in kar pomislite, kako nezavedno posežete po koščku čokolade ob vseh mogočih stiskah. Pozitivne vplive te prakse ali navad potrjujejo raziskave z znanstvenimi izsledki. Ti nakazujejo marsikaj. Na primer, da flavonoidi iz kakava zmanjšajo miselno utrujenost in izboljšajo razmišljanje med dalj časa trajajočim umskim naporom. Ja, moja prijateljica Ladka že ve, zakaj ima vedno s sabo čokolado kot pomoč kandidatom, ki jih izprašuje na izpitih. Še več. Raziskava, objavljena leta 2012 v elitni medicinski reviji New England Journal of medicine, je prikazala pozitivno povezavo med količino zaužite čokolade na število prebivalcev neke države in številom Nobelovih nagrejencev. Številke za Slovenijo nisem zasledila. Pri tem je treba še dodati, da vse raziskave niso potrdile, da čokolada poveča umske zmogljivosti. Morebiti so testirali že »pametne«. Je pa zato večina precej nedvomno prikazala, da nas uživanje čokolade umiri, zmanjša zaskrbljenost in izboljša našo voljo. Kar je za uspeh včasih celo pomembnejše kot pamet!

Kako deluje čokolada na možgane?

Čokolada na naše nevrološke procese lahko vpliva neposredno prek živčnih prenašalcev, to so molekule, ki omogočajo komunikacijo med deli živčnega sistema in prek svojih močnih antioksidativnih mehanizmov.

Ker ima močan antioksidativen in tudi protivneten učinek, je razumljiva obetajača vloga uporabe kakava/temne čokolade v preventivi in tudi zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, kot je alzheimerjeva bolezen. Prek antioksidativnih mehanizmov flavonoidov se vpleta neposredno v presnovo in zmanjšuje možnost nastanka značilnih plakov beta-amiloida v možganovini. Pa to še ni vse. Snovi, ki jih v telo vnesemo pri uživanju čokolade, naj bi tudi stimulirale nastanek nevrotropina BDNF, ki je pomemben v razvoju in vzdrževanju živčnega sistema. Prav tako ima pomembno vlogo v procesih mišljenja, učenja in tvorbe spomina.

Ti nevroprotektivni sistemi verjetno presegajo samo zaščito pred alzheimerjevo boleznijo. So tudi del mehanizmov, ki naj bi imeli zaščitno vlogo pred možgansko kapjo. Švedski raziskovalci so namreč v veliki epidemiološki raziskavi, ki je zajela 37.107 sodelujočih in je trajala deset let, ugotovili da je v skupini moških, ki so pojedli največ čokolade, za 17 odstotkov znižano tveganje za možgansko kap. Te rezultate je potrdila tudi metaanaliza petih raziskav, ki so iskale povezavo med možgansko kapjo in uživanjem čokolade. Skupni rezultati teh raziskav so pokazali, da je pri tistih, ki so zaužili največ čokolade v primerjavi s skupino, ki je ni uživala, nevarnost za razvoj kapi celo 19 odstotkov nižja. To znižanje nevarnosti za nastanek možganske kapi so pripisali protivnetnim in antioksidativnim učinkom snovi iz čokolade. Uživanje čokolade naj bi pomagalo tudi vzdrževati redkejšo kri, kar zavira strjevanje trombocitov.


Piše dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.

Več iz te teme:

Komentarji: