Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Ali rekreativni športnik potrebuje prehranski dodatek?

Ta skrb za prehrano se je pokazala tudi v nedavni analizi prehranskih navad velike skupine slovenskih rekreativnih športnikov, ki smo jo primerjali z neaktivno populacijo. Analiza je prikazala tudi zanimiv podatek, da neaktivni del populacije vseeno poskuša nekoliko bolj poskrbeti za zdravje s tem, da podobno kot rekreativni tekači uživajo prehranske dodatke. Pri teh pravzaprav nimajo ne eni ne drugi dobro izdelanega sistema. Njihova izbira prehranskih dodatkov kaže predvsem marketinško aktivnost trga in trenutno priljubljenost neke »substance«. Usklajeno s tem, kaj nam kažejo znanstvene ugotovitve, pa je dokaj slaba.

Prvo vprašanje, ki se postavi, je seveda, ali zdrav rekreativni športnik sploh potrebuje prehranske dodatke oziroma dopolnila. Odgovor na to vprašanje je razmeroma preprost. Kadar je njegova osnovna prehrana kakovostna in uravnotežena in nima posebnih zdravstvenih in prehranskih težav, to pravzaprav skoraj ni potrebno. Za pokritje dodatnih energijskih in hranilnih potreb pri zmernem ukvarjanju z rekreacijo zadostuje le nekoliko povečan in prilagojen vnos normalne hrane in tekočine. To velja na splošno. Znanost pa nam vseeno vsaj delno odpira vrata tudi pri splošni populaciji, in sicer se zdi, da večini populacije primanjkuje vitamin D in mnogim bi vsaj občasno koristilo dodatno jemanje maščobnih kislin omega 3. Slovenci pač nimamo prehranske tradicije, ki bi zagotavljala večji vnos teh maščob. Glede na nedavne podatke, ko smo analizirali vsebnost vitamina pri zdravih tekačih srednje generacije se zdi, da za Slovence prav tako velja, da ima večina premalo vitamina D v krvi. Vitamin D in maščobe omega 3, torej, kaj pa druga dopolnila? Zdi se, da ni dodatne potrebe ne za rekreativne športnike ne za neaktivne. Še enkrat poudarjam: le dokler je prehrana urejena in pri rekreativnih športnikih tudi prilagojena njegovim dodatnim potrebam.

 

Druge možnosti

Industrija prehranskih dopolnil seveda igra na karto, da je normalna hrana, ki je industrijsko pridelana, manj kakovostna in je jemanje prehranskih dopolnil nekakšno izboljšanje normalne prehrane. Ta trditev verjetno drži samo delno in takrat, ko smo zaradi življenjskih okoliščin vezani predvsem na predelano hrano. A tu imamo vseeno kar nekaj možnosti izbire. Hrano si lahko nabavljamo tudi v lokalni skupnosti. Tako ne bomo izboljšali samo kakovosti živil na svojem krožniku, ampak bomo tudi pomagali lokalnemu gospodarstvu.

V drugo smer izboljšanja prehrane pa je šla industrija funkcionalnih živil. Prehrana je torej pomemben dejavnik pri ohranjanju dobrega zdravstvenega stanja organizma. To je hrana, ki oskrbuje organizem z osnovnimi hranili, poleg tega s sestavinami, ki pozitivno učinkujejo na eno ali več funkcij organizma, ohranja in krepi njegovo zdravje. Opredelitev funkcionalnih živil je kar nekaj, novejše poudarjajo predvsem znanstveno dokazane pozitivne fiziološke učinke na zdravje. Prva generacija funkcionalne hrane je zajemala izdelke, ki so bili obogateni z različnimi snovmi, kot so kalcij, vitamini, karotenoidi, antioksidanti, in ki se delno tudi stapljajo z industrijo prehranskih dopolnil.

V zadnjem desetletju so pridobile pomen tudi raziskave, usmerjene v izdelke, ki učinkujejo na sestavo in aktivnost mikroflore prebavnega trakta. V tej kategoriji izdelkov imajo vodilno vlogo probiotiki in prebiotiki ter njihove simbiotične kombinacije, ki po zadnjih ocenah sestavljajo več kot polovico funkcionalnih živil. Ciljno mesto delovanja teh mikroorganizmov in snovi sta črevo (predvsem debelo črevo) z mikrofloro in imunski sistem. Črevesna mikroflora ima neposredne imunske, živčne in hormonske učinke na naš organizem. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da se črevesni mikrobi pogovarjajo z našimi črevesnimi celicami in tudi možgani, vplivajo na imunske mehanizme in hormonski sistem ter celo uravnavajo našo presnovo. Glede na to, da posegajo tudi v energijsko presnovo, je to področje zanimivo tudi za rekreativne športnike.

Še več, nedavna avstralska raziskava je pokazala, da imajo rekreativni športniki, ki hrani dodajajo določene probiotike, celo manj prehladnih obolenj.

Zato se bomo prihodnjič potopili v mikrobiološki vrtiček našega črevesja in pogledali podatke, ki kažejo, da ga lahko z dodatnim vnosom nekaterih probitikov morebiti še izboljšamo.

';