Kako sta povezani joga in narava?

... narava sama ne pomeni ničesar, ne pove ničesar neobčutljivemu duhu ... Lepota je tam, kjer jo opazijo ... gotovo jo boste videli ... če ste jo pripravljeni videti – če jo boste iskali ... Henry David Thoreau (1817–1862)

Joga je obsežna in celovita terapevtska znanost. Tisočletja nazaj so ljudje živeli z naravo in bili z njo veliko bolj povezani. Z opazovanjem narave pride človek do novih spoznanj. Prvo spoznanje je, da v naravi vse poteka istočasno in da za vse obstaja določen red. Seme ni obremenjeno s tem, kdaj bo vzklilo. Ribam se ne mudi plavati, ampak plavajo. Preprosto so. Nad tem so bili navdušeni tudi jogiji. Narava je imela večji vpliv na človeka kot danes. Kot pravi pregovor »bosi ne pozabijo zemlje, saj hodijo po njej«. Človek, ki je v stiku z naravo, ne bo pozabil njenih pozitivnih lastnosti.

Človek je oponašal živali ter ob tem začutil radost in občutek svobode. Živali spontano izražajo čustva in tako ohranjajo ravnovesje. Ne tlačijo čustev v sebi tako, kot človek to velikokrat počne. Z vadbo joge se potlačena čustva sproščajo, hkrati pa nam pomaga ohranjati čustveno in mentalno ravnovesje.

Kadar jogo vadimo na prostem, se počutimo povezani z naravo. Položaje lahko izvajamo na vrtu, v parku, ob jezeru, reki ali morju. Pomembno je, da smo v naravi, kjer sta mir in tišina. Poslušamo petje ptic, začutimo toploto sonca, vonjamo travo in se hladimo ob vodi. Začutimo povezanost z zemljo, in hvaležni smo ji. Pozornost usmerimo v valove in šumenje vode. Vse to nas še dodatno sprosti in počutimo se prerojeni.

Golob z eno nogo – Eka Pada Raja Kapotasana

ni podpisa

Smo na vseh štirih. Ob vdihu prestavimo desno koleno med dlani. Ob izdihu postavimo desno peto pred medenico. Zadnjo nogo iztegnemo nazaj in nart položimo na tla. S trupom se nagnemo malo nazaj, da povečamo odprtost prsnega koša. Ob vdihu odpremo roke vstran in navzgor, ob izdihu pa dlani združimo. Pogled je usmerjen navzgor. V položaju vztrajamo nekaj vdihov in izdihov. Globoko vdihnemo in se z izdihom vrnemo v začetni položaj. Vajo ponovimo še z levo nogo naprej.

Golob – Kapotasana

Koleno leve noge pokrčimo in ga položimo na tla. Gleženj leve noge je pod medenico. Leva roka je na zunanji strani leve noge. Desno nogo iztegnemo nazaj. Ob vdihu pokrčimo desno koleno in z desno roko objamemo desni gleženj. Prsni koš odpremo proti desni. Položaj zadržimo za nekaj vdihov in izdihov. Desno nogo položimo na tla in vajo ponovimo še z drugo nogo.

Leteči golob – Eka Pada Galavasana

Počepnemo in položimo desni gleženj na zgornjo levo nogo. Dlani počasi položimo na tla. Razpremo prste in prenesemo del teže na dlani. Gremo še malo nižje, tako da je noga, na kateri stojimo, še bolj pokrčena. Pokrčimo komolce in prenesemo težo na roke. Ko začutimo moč in stabilnost, dvignemo levo stopalo od tal. Če je možno, iztegnemo levo nogo nazaj. Z izdihom položimo najprej levo in nato še desno stopalo nazaj na tla. Usedemo se in počivamo.

ŽIVAL: Golobe imenujemo tudi leteče podgane, kadar priletijo v jatah ter za seboj puščajo iztrebke in razne bolezni. Trga, poimenovana po svetem Marku, v Benetkah in Londonu sta znana po golobih.
JOGIJSKI POLOŽAJ: S to vajo se odpirata prsni koš in srčna čakra.
ZANIMIVOST: Golobi hranijo male golobe iz kljuna v kljun, saj pred tem že predelajo hrano za mladiče. Imajo velik, okrogel prsni koš, kar tudi ponazarja ta jogijski položaj. Beli golobi so simbol romantike. Na Kitajskem jate treniranih golobov označujejo zmago.

Zajec – Sasangasana

ni podpisa

Smo v položaju otroka. Čelo počiva na tleh. Vdihnemo in dvignemo medenico počasi navzgor. Izdihnemo in položimo teme glave na tla. Z dlanmi objamemo gležnje. Palec je na zunanji strani gležnja, preostali prsti pa na notranji. Teža telesa je predvsem na kolenih in ne na glavi. Dihamo s trebuhom in začutimo aktiviranost stegenskih mišic. Vdihnemo in se ob izdihu vrnemo v položaj otroka. Predihamo morebitne napetosti.

ŽIVAL: Zajci so na poljih, travnikih, v gozdovih, močvirjih in puščavah v Evropi, Aziji in Afriki. Nenehno so pozorni na okolico in zelo malo spijo. Vedno so na preži, zato skoraj ne zaprejo oči.
JOGIJSKI POLOŽAJ: Razteza hrbtenico in utrjuje njeno elastičnost.
ZANIMIVOST: Zajec je vedno pozoren in oprezen. Opominja nas na pomen naših misli. Zavedajmo se svojih misli in bodimo pozorni nanje. Usmerjajmo misli tja, kamor si želimo usmeriti svoje življenje. Če bomo mislili pozitivno, bo takšno tudi naše življenje.

Sladkorni trs – Ardha Chandra Chapasana

ni podpisa

Smo na vseh štirih. Roke so pod rameni, kolena v širini medenice. Ob vdihu iztegnemo noge, ob izdihu pa pete približamo proti tlom. Ob vdihu dvignemo desno nogo nazaj in navzgor. Ob izdihu začutimo stabilnost položaja. Pokrčimo desno koleno in dvignemo še desno dlan iz tal. Z desno dlanjo primemo prste desne noge. Osredotočimo se na dihanje. Ob izdihu počasi položimo desno dlan in desno stopalo nazaj na tla. Vajo ponovimo še v drugo smer in nato počivamo.

RASTLINA: Sladkorni trs je tropska in travnata rastlina. Poleg sladkorne pese je sladkorni trs glavni izvor sladkorja.
JOGIJSKI POLOŽAJ: Krepi mišice vsega telesa.
ZANIMIVOST: Vsako leto pojemo približno 40 kilogramov sladkorja, kar je trikrat več, kot ga telo pravzaprav potrebuje.