Hempi pravi: Po Franji počitek, pogled pa proti Vršiču!
Selektor slovenske državne kolesarske reprezentance Andrej Hauptman je tisti, ki skrbi za pravo formo naših bralcev. Takole je zapisal za mesec, ki ga živimo…
Dragi kolesarski prijatelji,
v preteklem mesecu nam vreme res ni bilo najbolj naklonjeno, neprestano dež in za povrh še nizke temperature. Verjamem, da ste spremljali veliki italijanski giro preko televizijskih zaslonov, pa čeprav na žalost ne na TV Slovenija. Nekateri ste si ga celo ogledali v živo in tako počastili naše šampione. Ob pogledu na nešteto slovenskih zastav ob cesti, verjemite, se kolesarjem naježi koža in tudi zaradi vas navijačev so rezultati tako zgodovinski. Tudi meni se je naježila koža ob tako veliki podpori slovenskih navijačev. Bil sem namreč del ekipe UAE Team, v kateri vozita Jan Polanc in Tadej Pogačar.
Po petnajstih letih sem bil ponovno del karavane Gira, pa čeprav le iz spremljevalnega vozila. Dve etapni zmagi, dva nosilca roza majice in prvič Slovenec na zmagovalnem odru, to so zgodovinski mejniki za slovensko kolesarstvo. Prav zato verjamem, da so vam prav ti odlični rezultati naših kolesarskih rojakov vlili dodatnih moči, da ste kljub slabemu vremenu uspeli sesti na kolo in se pripraviti na Franjo.
Za nami je torej zgodovinsko navijaško obarvan giro in, verjamem, odkljukan prvi cilj sezone – Maraton Franja BTC City. Verjamem, da ste na cestah in pogledih v naravo male ali velike Franje neizmerno uživali, hkrati pa dali vse od sebe, da ste bili po prihodu v cilj lahko ponosni nase. In upravičeno ste lahko.
Uspelo vam je to, kar ste si zadali in obenem tudi skrbeli za vaše dobro psihofizično počutje.
Moja izkušnja s Franjo
Letos sem po letu 2000 prvič prevozil Franjo. Z ženo Tejo sva se prijavila na krajšo traso. Izkazalo se je za modro odločitev, saj letos zaradi obveznosti nisva kolesarila prav veliko. Teja ni vajena vožnje v skupini, zato sva na štartu počakala, da so hitrejši in bolj trenirani zapustili štartni prostor in se počasi podala za njimi. Uživala sva v prelepi naravi, na soncu in krasnih serpentinah, ki vodijo proti Lučinam. Neizmerno lepo se je voziti, ko veš da ne bo nasproti pripeljal avto (posebna zahvala organizatorju za vzorno varovan maraton). Vzpona sva se lotila zmerno v pogovornem tempu. Na vrhu vzpona je sledil 10-minutni postanek na prvi okrepni postaji. Dotočila sva izotonični napitek, pojedla energijske ploščice, se osvežila z rezinami pomaranče in se umila z vodo. Poklepetala sva s prijaznimi kolesarskimi prijatelji, ki vsako leto znova pomagajo na okrepnih postajah. Na vrhu se nas je oblikovala skupina istomislečih, s katerimi smo se previdno spustili in jo združno mahnili proti Škofji Loki, kjer smo vse skupaj ponovili na novi okrepni postaji.
Podkrepljeni smo se napotili nazaj proti BTC ju. Po poti smo pobrali še kolesarske prijatelje, ki jim je zmanjkalo energije in družno smo pribrcali v BTC City.
Za nama je super izkušnja, spoznala sva kar nekaj prijetnih ljudi in se že veseliva novih druženj in novih kolesarskih izzivov. Najpomembneje pa je, tega se še posebej zavedate moški, da je na koncu srečna žena . Teja pravi, da se vidimo na Vršiču.
Počitek po prvem delu sezone
V slovenskem rekreativnem kolesarskem letu se sezona deli na dva dela: obdobje pred Franjo in na sezono po njem. Od februarja ste pridno trenirali in do maratona, ki je bil vaš prvi cilj, svojo pripravljenost stopnjevali. Zdaj, ko je cilj za vami, je čas, da se sprostite, spočijete svoje telo. Dobro spočiti, polni energije boste stopnjevali svojo pripravljenost na nov cilj, vzpon na Vršič.
7. 9 : Vzpon na Vršič - jesenski kolesarski cilj
Vem, da nekateri razmišljate takole: pripravljen sem, super se počutim, ne rabim počitka. Če bom počival, bo pripravljenost padla, zato bom treniral naprej in bom še boljši.
Zaupajte mi! Najprej si bomo privoščili nekaj aktivnega počitka, nato bomo stremeli naprej, da boste lahko z lahkoto osvojili Vršič.
Kako do Vršiča?
Kot sem že omenil, najprej bomo opravili aktivni počitek, da se dobro spočijete in napolnite z energijo. Sledi drugo bazično obdobje v sezoni, da obnovite vzdržljivost. V tem obdobju ne bomo pretiravali z intenzivnostjo, bodo pa zato vadbe daljše. V približevanju cilja pa se bodo treningi spremenili. Vadbe bodo krajše, intenzivnost pa višja. Prav posebno pozornost bomo posvetili, se razume, vožnji v klanec.
Kako se spopasti z Vršičem
Vzpon na Vršič je dolg 13,5 km s povprečnim naklonom 7,25%, na najbolj strmih delih do 10,8 %. Idealno je, da se pripravljate in intervale delate na Vršiču podobnem vzponu. Če se le da, Vršič odpeljite že vsaj kakšen mesec pred tekmovanjem, tako da se z njim spoznate in veste kaj vas čaka na poti proti vrhu. Najbolj pomembna stvar, podobno kot na Franji, je začeti vzpon v svojem tempu. Tekom priprav in treningov vzpona je vaša naloga, da točno veste, kakšen je vaš tekmovalni tempo. Teh 13,5 km se sliši malo, vendar verjemite, če se Vršiča lotite prehitro, ga ni in ni konca.
Ko najdete svoj tempo in se tega držite, bo vožnja na Vršič navkljub strmini užitek.
Sam kot aktiven kolesar nisem bil neki hribolazec, ravno nasprotno, na tekmovanjih sem v vzponih neizmerno trpel, saj ti konkurenca vsiljuje tempo, ki je bil načeloma prehud. Čudno, ampak na treningu pa sem neizmerno užival v vožnji v klanec. Poznal sem svoj tempo in sem užival. Vse je v tempu, zato ne dovolite, da vam kdo vsiljuje tempo, ki vam ne odgovarja.
Želim vam obilo kolesarskih užitkov v pripravi na Vršič in ne pozabite, rekreacija je športno druženje in kolesarimo predvsem za zdravje.
Lep pozdrav
Hempi
Naslovka foto: Prijavim.se
