Test opreme: Kolesarska čelada Uvex EDAero
Pri modelu EDAero bi težko rekli, da je to neopazna čelada. Najprej pomenljivi pogledi, takoj nadgrajeni še z vprašanjem, zakaj sem na našo običajno rekreativno vožnjo prišel – s čelado za vožnjo na čas?
Naj jim bo, naj si mislijo, da je to čelada za kronometer.
Čeprav ni. Čeprav v glavnem ni. Uvex EDAero je vrhunski izdelek, v katerem se prepletata aerodinamika, kakršna se pričakuje od kronometrskih čelad, in sistem prezračevanja, ki čelado naredi primerno za vsakdanjo rabo. Čelado sicer poskušajo prikazati kot top dirkalni pripomoček, saj so izračunali, da če z njo voziš 40 kilometrov s povprečno hitrostjo 38 na uro, s tem prihraniš minuto in 25 sekund! To so številke, ki bodo dirkače obrnile na škofijo – a kaj to pomaga nam? Precej, če se 100 ali 160 kilometrov, denimo na Franji, 38 na uro voziš v zavetrju in hraniš energijo; izračunati žal ne znam. Vendar pri modelu navdušuje nekaj drugega. Ta čelada je narejena po pameti – in za varovanje pameti. Školjka je oblikovana tako, da pokrije senca in teme, dovolj globoko, čelada pa je videti tudi precej gobasta, skorajda glomazna. Kar pomeni, da če se z glavo odločimo stružiti asfalt, da nas debelina čelade varuje, da bi tega ne počeli s kožo.
Zakaj ima čelada velik volumen, je treba pogledati v njeno notranjost. Ja, med glavo in svodom čelade je za dober centimeter prostora, saj so na spodnjem delu lupine speljani zračni oziroma prezračevalni kanali. Ti pa so nujni glede na to, da ima čelada spredaj pet odprtin, zadaj pa tri – seveda, zato pa ima tako dobro aerodinamiko. Prio Uvexu pravijo, da je srce čelade njeno prezračevanje, kar bo držalo, vendar to po mojem ni čelada za peklensko vroče dni, čeprav so Nemci naredili stvari tako, da gre zračni tok sočasno ob čeladi in skoznjo ter da so turbulence zelo majhne. Zrak vstopa skozi sprednje vertikalne odprtine (vanje je mogoče dovolj dobro zatakniti tudi sončna očala), nato se po osmih prezračevalnih kanalih razporedi znotraj čelade in nas hladi, nato pa zadaj izstopi.
Čelade so narejene predvsem zaradi naše varnosti, pri 325 gramih teže ta izdelek zagotavlja veliko varnosti. Predvsem pa ta čelada vrhunsko sede na kolesarjevo betico!
Čelada je prevlečena s tanko plastiko, sicer je narejena tako, da so v njej mikroskopsko majhni zračni deli, ki blažijo udarce. Seveda vse to deluje le, če je čelada na glavi pravilno nameščena in zapeta.
Notranjost čelade je iz antialergijskih materialov, seveda jo lahko brez skrbi obrišemo z mokro krpo, blazinice pa operemo.
No, prav pri nameščanju in zapenjanju nas izdelek zelo prepriča: namestitev paščkov pod ušesi je mogoče zelo natančno narediti z zapenjali, zapenjanje zadaj z vrtečim gumbom deluje zelo prepričljivo: ko zavrtimo gumb zadaj, pa zategnemo tudi najlonske vrvice znotraj čelade, ki plastiko, v katero s vpete, stisnejo ob našo glavo, in tako preprečijo, da bi se nam med morebitnem padcem čelada glavi premikala. Kar se žal pri marsikateri dirkalni čeladi rado zgodi.
Zategovanje pod brado je preprosto, prav tako popuščanje ali odpenjanje paščka.
Čelada EDAero ni najlažja, a če jo nadeneš na začetku sezone, tega ne boš opazil. Za zimo v Istri in na Krasu, pomlad in jesen bi morala biti čelada popolna, pri kolesarjenju v pripeki ali med maratoni v hudi vročini pa nam utegne biti vroče. Takrat je dobro, da pri vožnji v dolgih klancih sprostimo gumb za zategovanjem zadaj, da zrak še bolj zakroži.
Dober izdelek, zelo zanimiva oblika. Ni pa poceni. V resnici je to čelada za gospode. Morda je (končno!) znanilka novega vala nekoliko manj atraktivnih in malček težjih kolesarskih čelad, ki niso okras, temveč zanesljiv in kakovosten rekvizit, namenjen varnosti.
*Izbor je nastal v uredništvu, objava ni naročena ali plačana
