Pokaži mi jezik, da te spoznam

O žirovskem čevlju in Bohinjcih ali kako je nastal gojzar, ki ima na vrhu jezika našitek z napisom GRS Bohinj, 70 let. Besedilo in fotografije Mirko Kunšič

Zgodba, ki jo danes predstavljamo, nas je pritegnila, ker je, žal, neznačilna za svet in čas, v katerem živimo. Je zgodba o sodelovanju ljudi iz dveh majhnih krajev, ki sta položena v nedrje hribovja. Prvi je stisnjen med, recimo, Mali in Žirovski vrh, drugi ponuja najlepše poglede na Triglav. Za Žiri in Bohinj gre.

In za poletje ljudi iz Alpine in Gorske reševalne službe Bohinj.

Kaj jih druži?

Čevelj!

Portal Fran združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. In tam piše: čevelj -vlja m (e) 1. nov. m – obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj.

Čevelj je bil nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm.

Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren).

Spletni Fran ima za čevelj 48 zadetkov.

»Čevlji, ki jih nosimo gorski reševalci, morajo imeti dober oprijem, za nogi morajo biti udobni in ne smejo spuščati vode,« povesta iz dolgoletnih izkušenj bohinjska gorska reševalca, načelnik Janez Rozman in Marko Kavčič.

Letošnjo pomlad je minilo 70 let od ustanovitve postaje GRS Bohinj, ki je zdaj Društvo Gorska reševalna služba Bohinj. Imajo 51 članov, od tega je vsak trenutek pripravljenih za reševanje 38 domačinov, ki se znajdejo na 300 kvadratnih kilometrov območja, toliko, kolikor je velika občina Bohinj.

Na priložnostni razstavi o 70 letih reševanja v Bohinjskih gorah, ki je postavljena do konca oktobra v Bohinjski Bistrici, so dodali podatek, da so v teh letih bili v 1365 reševanjih. In da sta na njihovem območju najbolj izpostavljeni dve kritični točki, poleti skalna pregrada Komarče, pozimi pa Vogel.

In za vseh 365 dni potrebujejo gorski reševalci, ob vsem znanju, tudi dobro osebno zaščitno opremo. Zagotovo so čevlji uvrščeni v sam vrh.

»Dobro sodelujemo z ljudmi iz bohinjskega turizma. Tako se je pri nas oglasil Klemen Langus z zamislijo, da bi ob 70-letnici naše tovarne Alpina in prav toliko let starem jubileju bohinjskih gorskih reševalcev izdelali poseben čevelj Bohinj,« pove Nives Markelj iz tržnega komuniciranja Alpine.

Njen sodelavec, produktni vodja programa Outdoor Klemen Tratar, odgovoren je za kolekcije na pohodnem segmentu s sedmimi skupinami, razloži in opiše značilnosti obutve.

»Skupaj smo izbirali in izbrali barvo obutve, ki spominja na nekdanje klasične Alpinine gojzarje, ki so bili prvi taki čevlji, že pred 70 leti. Za čevelj Bohinj smo izbrali model Nuptse s hidrofobiranim usnjem, vodno nepropustno membrano Sympatex, vdelano vse do višine nogavice. Zaščitna guma okrog čevlja daje dodatno oporo. Upoštevali smo dodatno blaženje pri hoji, podplat cavo iz Vibram X tracka z debelim profilom jamči dober oprijem, spredaj pa točkovno natančnost z zaščitno kapico obutve Bohinj. Na ta čevelj se dajo namestiti polavtomatske dereze. Po videzu robusten čevelj ima vse lastnosti, da pohodniku zagotavlja oprijem, 'zaviranje' pri sestopanju. Imamo že načrt, kako bomo izdelali lažje, kot so danes, saj vsak tehta 990 gramov. Zagotavljam, da je čevelj Bohinj formula 1 v naši kolekciji. Imamo preizkušeno, udobno kopito in v končnem izdelku varen čevelj in dobro izbiro za uporabnike. Prodajati jih začnemo 11. septembra. Izdelali smo dvesto parov te obutve in šli v projekt na lastne stroške,« pove Klemen in doda, da v žirovniški Alpini izdelajo osem odstotkov klasičnih pohodnih čevljev.

Krščenec se predstavi

Bohinjski gorski reševalec Marko Kavčič je izkušeno potežkal čevlja, ki so ju v Alpini posodili za kratek sprehod po kraju, kjer je bil »krščen«. Za začetek pri lani prestavljenem, pred desetimi leti postavljenem spomeniku dežju v Ceconijevem parku. Je delo akademskega slikarja Črtomira Freliha, domačina iz Nomnja, in hkrati poklon Bohinjcem, ki je zdaj v krožišču v Bohinjski Bistrici.

V društvu gorskoreševalne službe Bohinj imajo kar tri zdravnike oziroma zdravnice in dva medicinska tehnika, kar pomeni, da v občini zagotavljajo 24-uro zdravniško oskrbo v nujnih primerih, kar vse vrste reševanj tudi so.

»Po obvestilu, zaprosilu za reševanje se skupaj z zdravniki odločamo, kakšen transport je tisti hip najboljši za ponesrečence. Na naši postaji smo dogovorjeni, da po obvestilu o akcijah sočasno mislimo in ukrepamo tudi, če bo treba iti v klasično reševanje. Nikoli ne vemo, kaj se v istem času dogaja še kje drugje po Sloveniji, in lahko da ima katero od reševanj večjo prednost od tistega, ki smo se ga lotili. Tudi vreme vpliva na razplet, a vse to nikakor ne vpliva na tistega, ki je potreben takojšnje zdravniške in naše pomoči. Letos smo bili že na 50 reševanjih. Za dva ni bilo več pomoči. Vzrok ene smrti je bil zdrs, druge pa bolezen. Mi smo si enotni, da takrat, ko dobimo obvestilo, gremo. Da pomagamo. Pa tudi če je to govedo, ki je na planini padlo v brezno,« pove načelnik društva GRS Janez Rozman. Za eno prvih štipendij si je kupil v Alpinini trgovini na Jesenicah takratne »gojzarje« z rdečimi vezalkami. Tudi novi čevlji Bohinj so opremljeni z njimi.

Marko sprehodi oba čevlja še do spomenika štirim srčnim možem, ki so avgusta pred 240 leti priplezali na Triglav. Naročnik spomenika, PZS, je leta 1978 salomonsko rešil zadrego, ko se je pojavil Zoisov rokopis, da so bili na vrhu Triglava trije Bohinjci, lovec iz Savice Štefan Rožič, rudarja Matevž Kos z Jereke in Luka Korošec s Koprivnika. Brez četrtega, ranocelnika, L. Willomitzerja.

Kip je bil takrat že naročen in odlit.

Pokaži mi jezik, da te spoznam

Konice čevlja Bohinj dobro »grabijo« suho skalo pod spomenikom. Dokaz za to, kar je povedal Klemen Tratar o točkovni natančnosti čevlja. Marko je šel še v strugo Save Bohinjke blizu mostu pri cerkvi sv. Janeza. Nekajkrat je moral stopiti v vodo, a je prišel suh na drugo stran.

Za še kakšno podrobno analizo ni bilo več časa. Grozeči oblaki so nas pregnali, zato enega od preverjenih preskusov, kaj storiti, če te gorniški čevelj žuli, ni bilo.

Gorniki si pri tem menda pomagajo tako, da v čevelj zlijejo šilce žganega.

A o tem nič uradnega. Ne iz virov Alpine in ne od domačinov, ki bodo Bohinj oziroma čevlje prepoznavali po jeziku. Pa ne da bi jim ga kdo (po)kazal.

Gorski reševalci so dovolili, da je na vrhu jezika čevlja našitek GRS Bohinj, 70 let.

Mirko Kunšič je upokojeni novinar, bolje fotoreporter, v najžlahtnejšem zvenu besede, Dela in Slovenskih novic in je eden najboljših poznavalcev gora, reševanja v gorah in narave tam gori, kjer je svet drugačen. Poleg gora sta njegova konjička fotografija in golf. O zadnjem tudi piše za našo spletno stran www.polet.si.