Hvaležni popravki
Po prvi vožnji s kolesom boste verjetno občutili enkratno bolečino v ritnih in hrbtnih mišicah pa tudi vratne in ramenske bodo občutljive, da o nožnih sploh ne pišem. Enkratno? Zlagal sem se, čutili jo boste ves teden…vsaj.
Za bolečo zadnjico ne krivite sedeža prav tako ne nastavitev krmila za bolečine v križu. Nič ni krivo kolo, no, vsaj v primeru, če so vam ga v prodajalni, kjer ste ga kupili, vsaj približno nastavili.
Edino zdravilo je redna vadba, zato z njo poskusite vsaj trikrat tedensko.Če pa se počutje na kolesu ne izboljša po šestih do desetih treningih bo potrebno na kolesu opraviti spremembe.
Torej, kakšne spremembe lahko naredimo?
Če smo prevozili že dobrih sto kilometrov in se še vedno s kolesom ne počutite »kot eno« potem je jasno, da vam nekaj ne ustreza. Ne krivite za to kolo, proizvajalca, prodajalca, uvoznika ali kolesarski šport nasploh. Hočem reči, da ni vedno kolo krivo, da se na njem ne počutite dobro. Mogoče ste »krivec« tudi sami? Tudi to se, da rešiti.
Kot prvo priporočam, da ugotovite, kaj vas na kolesu ali pri kolesarjenju najbolj moti in se posvetujete z osebo, ki ima na tem področju izkušnje. Velikokrat se zgodi, da kolesar benti nad neudobnostjo sedeža, bolečinami v hrbtu, križu ali kolenih, potem pa ugotovimo, da ima pet centimetrov prenizko nastavljen sedež ali tri centimetre predolgo toporišče, fajfo po domače. Nekatere bolijo noge pod koleni, pri gležnjih ali pač po vsaki vožnji doživljajo pravi požar v mišicah. Potem ugotovimo, da nimajo pravilno nastavljene ploščice na čevljih ali pa sploh nimajo primerno obutev za kolesarjenje. Nekateri se ne znebijo bolečin mednožja vse, dokler jim ne rečemo, da se kolesarske hlače nosijo brez spodnjih hlačk. Skoraj vsi začetniki pa se na splošno vozijo narobe, kar pomeni, da na kolesu ne sedijo pravilno. Največkrat se vsi vozijo z napol praznimi pnevmatikami. Naslednja izmed osnovnih napak je pretežka prestava. Menjalnika na kolesu sta zato, da obračanje pedal prilagodite tako, da gonite lahkotno in ne, zato, da ste videti kot bi šli na dokončno sodbo. Prav tako, pa posebno v klanec kombinirajte vožnjo nekaj časa sede in nekaj časa v stoje. Dobra vaja za to je, da položaj menjate na vsakih deset obratov, deset stoje in deset sede, pri tem pa ne spreminjate frekvence pedaliranja.
Danes ima vsako športno rekreativno kolo na razpolago veliko prestavnih razmerij, zato nima smisla obremenjevati se s pretežkimi prenosi, ki vam jemljejo voljo do kolesarjenja in nič drugega. Skratka ali na kratko, kolesarstvo ni tako nezahteven šport ali rekreacija kot se zdi na prvi pogled.
Velikokrat se srečujemo tudi s težavo, ko nam »zaspijo« dlani. To se ne zgodi zaradi dolgočasne vožnje ali česar podobbnega. Vzrok tega je slaba prekrvavitev le-teh. Pomagamo si lahko na več načinov. Nosimo kolesarske rokavice, ki so bolj podložene, najbolje z gelom, Položaj rok menjajte tako, da ko se vozite sede držite za krmilo, ko pa se dvignete na pedale pa se preprimite za zavorno prestavni ročici, s tem menjavanjem boste bistveno bolje prekrvavili dlani. Pri dirkalnih ukrivljenih krmilih eksperimentirajmo z višino prestavnozavornih ročic in z različno mehkimi trakovi za povijanje. Pri tej vrsti krmila imamo tudi več možnosti za držanje in to čim več izkoriščajte. Prav tako se nam dogaja tudi z otopelostjo stopal. Velikokrat je vzrok premajhen ali preveč tesno zapet kolesarski čevelj. Kolesarski čevlji imajo namesto vezalk navadno trakove ali zaponke, to pa za to, da med samo vožnjo reguliramo, kako močno imamo zapete čevlje. Ob zmerni vožnji po ravnem cestišču večkrat popustite trakove, da se stopalo malo prekrvavi in ponovno zategnite pred vzponom, da boste imeli boljši izkoristek. Zopet preverite nastavitev ploščic na podplatih kolesarskih čevljev.
To je le nekaj popravkov, ki jih lahko opravite le, če najdete vzrok. Prav zaradi takih in podobnih primerov Polet vedno svetuje obiskovanje skupinskih voženj, saj se tam vedno najde kdo, ki se dovolj dobro razume na kolesa in kolesarje in je lahko zelo v pomoč.
