Popolna drža na kolesu
Voziti kolo je morda res preprosto opravilo, vendar je zelo težko določiti pravilno telesno držo na kolesu. Če boste obiskali deset strokovnjakov za določanje pravilne telesne drže na kolesu, boste dobili deset različnih nasvetov, vsak pa bo trdil, da je njegova metoda najboljša. Toda zdaj se je pojavilo slovensko podjetje S2P (ang. Science to Practice) iz katerega se je rodilo za kolesarstvo specializirano podjetje Znanost v kolesarstvo (ang. Cycling Science) in morda prav oni uporabljajo najnatančnejšo metodo določanja pravilne telesne drže na kolesu.
Borut Fonda, nekdanji gorski kolesar, je eden glavnih predstavnikov omenjenih dveh podjetij in znanstveni raziskovalec, specializiran za biomehaniko kolesarjenja. S popolno telesno držo na kolesu se je začel ukvarjati delno na podlagi lastnih izkušenj. Svojo gorskokolesarsko kariero je sklenil po poškodbi kolena. Pozneje je ugotovil, da je poškodbo povzročila ploščica na podplatu, ki se vtakne v pedale, saj se je premaknila, ne da bi vedel za to. Zato Boruta Fonde res ni treba prepričevati o tem, kako pomembna je dobra drža na kolesu.
Toda kakšna je dobra telesna drža? Po Fondovem mnenju zelo preprosta. »Z dobro držo bi moral kolesar kolesariti hitreje, varneje in udobneje.« Fonda je s podjetjem S2P razvil edinstven sistem, ki lahko z merjenjem moči določi najprimernejšo držo kolesarja.
Fondo smo obiskali nekaj dni po tem, ko se je udeležil pomembnega srečanja strokovnjakov za pravilno držo na kolesu z vsega sveta v Nemčiji. Na srečanju je bil eden glavnih govornikov. Fonda ponosno pove, da se je nanj obrnilo več predstavnikov velikih poklicnih moštev. »Vsi so nam povedali, da bi radi uporabili naš sistem.«
Fonda je na sedežu S2P v Ljubljanskem tehnološkem parku postavil kolo našega odgovornega urednika (našega poskusnega zajca za določanje dobre telesne drže na kolesu) na trenažer. Na kolo je namestil posebne pedale za merjenje sil in nastavil tridimenzionalni kinematični sistem. To je srce sistema za določanje pravilne drže na kolesu. Pedali merijo moč kolesarja v vseh smereh, ne le moči, s katero potiska pedale navzdol, ampak tudi moč, ki se izgublja v vseh drugih smereh. »Za to ni mogoče uporabiti običajnega merilnika moči,« pojasnjuje Fonda. »Merilniki moči merijo samo moč, ki pritiska na pedale ali gonilko. Ta sistem pa meri tudi moč, ki se izgublja.«
Biomehanski sistem S2P je edini sistem za določanje pravilne drže na kolesu na svetu, ki ponudi podatke o mehanski učinkovitosti. Preprosto povedano, je edini sistem, ki meri, koliko kolesarjeve moči se res usmeri v potiskanje kolesa naprej. Kadar vozite kolo, mislite, da vsa moč, ki jo usmerjate v pedale, tudi res pride do pedal, vendar to ni res. Niti približno.
Fonda pravi, da je 65-odstotna učinkovitost verjetno najvišja, ki jo človek lahko doseže. »Vendar so ljudje zelo redko tako učinkoviti. Poklicni kolesarji ponavadi dosegajo približno 30-odstotno učinkovitost.« To pravzaprav ni nič nenavadnega, če upoštevamo, da so naše noge narejene za hojo in ne za vrtenje pedal.
Sistem S2P lahko ugotovi, kje in kako izgubljamo moč, zato omogoča prilagoditve, s katerimi je mogoče izboljšati učinkovitost. »Učinkovitost je mogoče izboljšati do 15 odstotkov.«
Kaj to pomeni za rekreativnega kolesarja? Kadar vrtite pedale učinkoviteje, lahko vozite hitreje z enakim naporom ali pa napredujete laže pri vožnji navzgor, čeprav ste vložili enak napor. Z enakim naporom se lahko enako hitro peljete dlje. Toda to še ni vse, pravi Fonda.
»Tako ne boste le učinkovitejši, ampak boste tudi lažje preprečevali poškodbe. Izguba moči namreč pomeni, da je sila usmerjena v napačno smer.« Zaradi napačne drže na kolesu se lahko pojavijo številne poškodbe, najpogostejše so težave s koleni. Fonda pravi: »Težava je v tem, da začnejo ljudje spreminjati svojo držo na kolesu šele po tem, ko se poškodujejo. Sploh ne razmišljajo o preventivi. Torej ne gre samo za učinkovitost. Če kolesarite s pravilnim kolenskim kotom, hkrati preprečujete poškodbe.«
Medtem je Primož že pripravljen na določanje pravilne telesne drže. Fonda je postavil tipala tridimenzionalnega kinematičnega sistema na njegove boke in koleno. Tako lahko opazuje, kaj dela noga med potiskanjem pedal.
Ko začne Primož potiskati pedale, se na prvi pogled zdi, da ni s tem nič narobe. In zakaj bi sploh moralo biti? V takšnem položaju je namreč udobno kolesaril vso sezono. Toda meritve, ki se pojavijo na računalniškem zaslonu, govorijo drugače. Med potiskanjem pedal je njegova peta postavljena prenizko, ugotavlja Fonda. »To ni zelo učinkovito in pomeni, da je sedež prenizek. Tako se lahko pojavijo bolečine zaradi sedeža, poleg tega tudi naklon medenice ni dober, zato se lahko pojavijo tudi druge težave. Velikokrat vidim, da imajo ljudje sedež nastavljen prenizko. To velja za približno 85 odstotkov mojih strank.« To je nekakšna slovenska značilnost. »Svoj sistem sem uporabljal tudi na Nizozemskem in tam opazil, da večina ljudi sedi previsoko.«
Pri pravilni višini sedeža mora kolenski kot meriti od 43 do 34 stopinj. »Vendar za to ne uporabljajte ročnega kotomera,« opozarja Fonda. »Tovrstni merilniki niso dovolj natančni.«
Medtem Fonda zviša sedež za nekaj centimetrov. Opazi tudi, da je sprednji del sedeža previsok. Zaradi tega naklon medenice ni primeren in lahko povzroči bolečine v spodnjem delu hrbta. Po znižanju sprednjega dela sedeža začne Primož spet potiskati pedale. Fonda: »Zdaj je že bolje. Učinkovitost se je povečala za dva odstotka. Kolenski kot meri 38 stopinj, tudi to je v redu. Po treh kolesarskih vožnjah bo občutil, da je vožnja udobnejša, po 14 treningih se bo popolnoma navadil na to držo.«
Fonda skoraj vedno ugotovi, da bi bilo treba nekaj spremeniti, tudi pri najbolj izkušenih poklicnih kolesarjih. Toda spremembe niso glavni cilj, poudarja. »Poskušam biti čim objektivnejši. Najprej spremenim držo in preverjam, kako učinkovita je. Nekoč sem imel stranko, ki je odšla s popolnoma enakimi nastavitvami. Večkrat smo spremenili njegovo držo, vendar smo nazadnje ugotovili, da je bila prvotna drža najboljša.«
Primožu smo določili najboljši položaj na sedežu. To je najpomembnejši del določanja pravilne drže na kolesu. Najprej je treba pravilno nastaviti sedež, nato sledita drugi dve stični točki (krmilo in pedali). Ploščici na podplatih, ki se vtakneta v pedale, sta že bili pravilno nastavljeni, zdaj bo treba dvigniti še nosilec krmila in krmilo, ker smo dvignili sedež. Na voljo ni nobenih pravil ali računalniških programov, ki bi res lahko pomagali določiti položaj krmila. Rame, roke in dlani morajo biti med vožnjo sproščene, ne pa napete. Torej morajo biti komolci rahlo pokrčeni, rame pa sproščene. Ko vam to uspe, je krmilo ponavadi v pravilnem položaju.
Za večino ljudi ni dovolj, da samo določijo dobro telesno držo na kolesu. Raztegovanje in vaje za stabilnost trupa in moč so pogosto izjemno pomembni, če bi radi kolesarili udobno s pravilno držo na kolesu. Poleg tega boste ne glede na to, kako mehansko učinkoviti ste, še vedno morali trenirati, če boste hoteli imeti dovolj moči za nemoteno potiskanje kolesarskih pedal.
