Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Smučarska klasika, 3. del

Tek na smučeh je gotovo najbolj zdravo športno početje v zimskem času. Poleg tega da je zaposleno celo telo, se spočije v naravi tudi naša duša, torej se poleg krepitve telesa lahko zgodi tudi to, da o kakšni stvari, ki nam ne da miru, v naravi dobro premislimo. Tek na smučeh ima še to dobro lastnost, da oprema ni predraga, zlasti rabljena ne, in da si jo je mogoče tudi poceni izposoditi.

 

O klasičnem slogu in vsem, kar ga spremlja smo že pisali:

Prvi del

Drugi del

 V vzpon tudi v »škarje«

V položnejših vzponih uporabljamo dvotaktni diagonalni korak. V primerjavi s tekom na ravnini je zdrs po sprednji smučki krajši, povečana je frekvenca gibanja, trup je bolj zravnan. Na strmejših vzponih, ki nam ne dovoljujejo več vzporedne postavitve smuči, uporabljamo dvotaktni diagonalni korak s škarjasto postavitvijo smuči. Smuči so ves cikel gibanja v škarjastem položaju in obrnjene na notranje robove. Ni drsenja po obremenjeni smučki, tekač poskakuje s smučke na smučko.

Kako pa navzdol?

Nezahteven smuk naravnost ponavadi presmučamo v visoki (osnovni) ali počivalni (srednji) drži.

Visoka drža

Pri visoki drži so smuči razklenjene za širino bokov in enakomerno obremenjene. Tekač je rahlo pokrčen v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu, telo je nekoliko predklonjeno. Palice drži s pokrčenimi rokami vzporedno pred seboj, s krpljicami za telesom, dvignjenimi od snega. Pogled je usmerjen naprej v smeri vožnje.

Počivalna drža

V počivalni drži je smučar na razklenjenih smučeh v širini bokov. Smuči so enakomerno obremenjene, noge so v kolenih pokrčene, telo je predklonjeno do naslonitve komolcev na kolena. Palice so pod pazduho, s krpljicami za telesom, dvignjenimi od snega. Pogled je usmerjen naprej v smeri vožnje.

Smer drsenja ponavadi spreminjamo z zavojem s prestopanjem in plužnim zavojem.

Zavoj s prestopanjem

V smuku naravnost v visoki smučarski drži tekač nekoliko pokrči kolena in prenese težo telesa na zunanjo smučko v smeri zavoja. Hkrati z odrivom od njenega notranjega roba prestavi neobremenjeno notranjo smučko škarjasto v smer zavoja. Težo telesa prenese na notranjo smučko. Zunanjo vzporedno pristavi k notranji in jo spet obremeni. Opisano gibanje ponavlja ciklično vse do izpeljave zavoja.

Plužni zavoj

Uporablja se na zahtevnejših spustih. Med pluženjem izdatno obremenimo zunanjo smučko v smeri zavoja. S potiskom kolena naprej in navznoter vodimo obremenjeno smučko. Telo je obrnjeno v smer vožnje, ramena so nanjo pravokotno.

Za kontrolo hitrosti in ustavljanje uporabljamo pluženje.

Pluženje

Med pluženjem so smuči v zadnjih delih razklenjene, krivini sta sklenjeni za širino krpljice. Telo je rahlo pokrčeno v skočnem, kolenskem in kolčnem sklepu. S potiskom kolen navznoter in navzdol tekač doseže nastavek notranjih robov smuči. Palice drži s pokrčenimi rokami vzporedno pred seboj, s krpljicami za telesom, dvignjenimi od snega. Pogled je usmerjen naprej. Med pluženjem hitrost uravnava z večjim ali manjšim nastavkom robov smuči oziroma z večjo ali manjšo širino plužne nastavitve. Težišče telesa se zniža premo sorazmerno glede na razklenjeni položaj zadnjih delov smuči.

';