Na vesla, povsod
Kljub naraščajočemu zanimanju ljudje še vedno niso seznanjeni z vsemi značilnostmi veslanja, izbiro opreme, oblikami čolna in vesel, ki se razlikujejo glede na zvrsti veslanja, zato sem spodaj predstavil nekaj najpomembnejših stvari, ki jih je, da bi bila izkušnja čim bolj prijetna, treba vedeti, preden se usedete v kajak.
Pri veslanju na mirnih in divjih vodah je treba vse podrediti varnosti vseh udeleženih. To je prvo in najbolj pomembno pravilo. Zato je, preden se odpravimo veslat, treba poskrbeti za obvezno opremo. K obvezni opremi spadajo plavalni jopič, čelada in primerna veslaška oblačila in obutev. Posebnost je krovnica, ki se na eni strani oprime pasu veslača, na drugi strani pa jo zapnemo na čoln. S krovnico preprečimo vstop vode v čoln. K dodatni opremi spadajo tudi reševalna vrv, vponke in nož. Pred vsakim veslanjem se je zaradi varnosti treba pozanimati o posebnostih in nevarnostih na rečnem odseku, na katerem želimo veslati.
Značilnosti veslanja po jezerih in morju
Za rekreativno veslanje po jezerih in morjih so najbolj primerni potovalni kajaki, angleško »seayaki«. Kot nam že ime pove, se potovalni kajaki uporabljajo za daljša potovanja. Čolni za morski kajak so nekoliko daljši in ožji od tistih za veslanje po divji vodi. Prav posebna oblika potovalnega kajaka nam omogoča, da lahko dosegamo večjo potovalno hitrost ter tako laže oziroma hitreje premagujemo daljše razdalje na morju ali jezerih. Pri takšnem veslanju uporabljamo vesla, katerih lista sta daljša in ožja od tistih za divjo vodo, saj nam takšna omogočajo dolgotrajnejše kontinuirano veslanje, ne pa hitrih, močnih odzivov, ki so ključnega pomena na divji vodi.
Potovalni kajaki so posebej prilagojeni čolni, saj lahko imajo eno ali več neprepustnih komor, kamor lahko spravimo stvari, ki jih potrebujemo za potovanje. Poleg komor poznamo tudi različne dodatke. Najpogosteje se kot dodatek uporablja krmilo na koncu kajaka, ki ga upravljamo z nogami in nam olajša zavijanje oziroma vztrajanje v pravilni smeri. Krmilo nam še kako pride prav v močnem vetru ali valovih, saj z njim ohranjamo čoln ves čas v želeni smeri veslanja. Če zaidemo v plitvine, ga lahko brez težav dvignemo iz vode s potezno vrvico. Podobno kot krmilo se uporablja tudi smernik, katerega vloga je ohranjanje smeri drsenja kajaka, vendar je njegova uporaba redkejša. Od krmila se razlikuje po tem, da ga ne upravljamo z nogami in je vgrajen v dno kajaka. Eden bolj zanimivih dodatkov potovalnega kajaka je tudi manjše jadro, ki ga namestimo na sprednji del kajaka tik pred kajakaša. Ob primernem vetru nam precej olajša potovanje.
Pri potovalnih kajakih poznamo enosede in dvosede. Enosedi so bolj primerni za kajakaše, ki so že seznanjeni z osnovami veslanja in imajo že nekaj izkušenj ter tako lahko svobodno raziskujejo in se izpopolnjujejo v tehniki veslanja. Dvosede pa lahko uporabimo pri daljših kajakaških izletih, saj so hitrejši in bolj racionalni. Dvosed je zelo priročen tudi za primere, ko je eden izmed kajakašev tehnično dobro podkovan, drug pa je začetnik. Tako lahko izkušeni prevzame večji del bremena, začetnik pa se laže navaja na odzive kajaka in zavesljaje ter se hkrati tudi uči.
Izbiramo lahko tudi med različnimi materiali, iz katerih so narejeni potovalni kajaki. Plastični so zelo trpežni in dolgo obstojni, vendar precej težki, medtem ko so kajaki iz ogljikovih (karbonskih) ali steklenih vlaken zelo lahki in trdi, vendar se že ob malo močnejšem dotiku skal hitro pojavijo razpoke, ki jih je treba popraviti, če želimo ohraniti neprepustnost kajaka. Poznamo tudi sestavljive kajake, katerih ogrodje je aluminijasto in obdano z gumijastim platnom.
Pri daljšem veslanju je zelo pomembna priprava. Pomembna je prilagoditev sedeža v kajaku, ki nam omogoča večje udobje ob pravilni nastavitvi. Ob morebitni nepravilni namestitvi nas bo po daljšem veslanju motila vsaka malenkost. Ključnega pomena je tudi izbira veslaških oblačil. Oblačila morajo biti topla, udobna in lahka ter obvezno neprepustna, da nas varujejo pred vetrom, mrazom in drugimi vremenskimi pojavi. Pri veslanju smo izpostavljeni soncu, saj smo, poleg sončnih žarkov, ki nas neposredno obsevajo, izpostavljeni še tistim, ki se odbijajo od vodne gladine. Tako pod priporočljivo opremo sodijo tudi likre z UV-zaščito in kapa.
V zadnjem času je zelo priljubljen tudi tako imenovani surf-ski kajak, ki je primeren za malo bolj zahtevne rekreativne kajakaše. Je nekakšna mešanica med tekmovalnim in rekreativnim potovalnim kajakom. Večinoma so izdelani iz karbonskih vlaken, saj je njihova teža občutno nižja, kar prinese boljši izkoristek pri veslanju. Surf-ski kajak nam zagotavlja boljšo stabilnost kakor čoln za mirne vode, hkrati pa lahko dosežemo zelo visoko potovalno hitrost; čoln je odličen za veslanje po morju. V surf-skiju se uporablja podobno veslo kakor v kajaku na mirnih vodah, tako imenovana »žlica«. Od drugih čolnov pa se razlikuje po tem, da pri veslanju ne uporabljamo krovnice, saj je zgornji del čolna odprt – »sit on top«.
Kajakaštvo na divjih vodah
Veslanje na mirnih vodah velja za enostavno veslanje. Najbolj je primerno za rekreativce, ki redko sedejo v kajak, vendar uživajo v rekreaciji v naravi. Za tiste, ki želijo več adrenalina, pa je to dobra osnova, nujno potrebna za kakovostno veslanje po divjih vodah.
Kajaki za divjo vodo so kratki, zelo vodljivi in odzivni. Večina jih je narejena iz plastike, saj so bližnja srečanja s skalami in kamenjem zelo pogosta, še posebno ob nizkih pretokih rek. Plastika nam omogoča, da lahko dokaj brezskrbno veslamo po rekah in bo kajak, kljub nesrečam z naravnimi ovirami na poti, še vedno neprepusten. Za rekreacijo večino uporabljamo čolne z večjim volumnom, saj tako laže premagujemo vodne strukture. Za veslanje na divjih vodah uporabljamo približno tako dolgo veslo, da stoje z rahlo pokrčeno roko dosežemo vrh vesla. Listi na veslu so široki in kratki, tako da je zavesljaj močen, odziv pa hiter. Na divjih vodah poznamo več zvrsti, od tekmovalnih do rekreativnih, ki se razvijajo neodvisno druga od druge.
Najbolj množična in priljubljena zvrst med rekreativci je veslanje rečnih odsekov po reki navzdol. V tujini se uporablja izraz »river running«. To pomeni, da si na podlagi svojih izkušenj in znanja izberemo odsek na reki z neko vstopno točko in, odvisno od naše fizične priprave, tudi cilj oziroma izstop iz reke nekje niže ter veslamo z rečnim tokom navzdol. Paziti moramo, da veslamo po dobro znanih, varnih odsekih in tam, kjer je veslanje dovoljeno. Ponavadi je na vseh bolj znanih veslaških točkah tudi športno-turistični center, ki ponuja prevoze, vodeno veslanje in izposojo opreme.
Bolj skrajna oblika »river runninga« je tako imenovani »creeking«. To je zelo priljubljena zvrst bivših tekmovalcev, adrenalinskih odvisnežev in na splošno vrhunskih kajakašev na divjih vodah. Ponavadi gre za težke ali celo nevozne dele rek s slapovi, kanjoni, nevarnimi vodnimi tvorbami, visokimi pretoki ali samo za zelo zahtevne odseke, kjer napačne odločitve lahko privedejo do katastrofalnih posledic.
Poleg naštetih je omembe vredna še ena zvrst, ki jo v tujini imenujejo »playboating« ali »rodeo«. Za to zvrst veslanja so značilni zelo kratki čolni z zelo malo volumna. Konica in rep čolna sta močno stanjšana, kar nam olajšanja izvajanje trikov, ki je glavna značilnost te zvrsti. Pri tej zvrsti ne veslamo s tokom, ampak veslamo na odseku reke, kjer nam vodna tvorba, visok val ali »rola« omogočajo, da veslamo znotraj tvorbe ter izkoriščamo moč in hitrost vode za izvajanje trikov.
Za veslanje na divjih vodah obstaja mednarodna lestvica zahtevnosti, ki nam pomaga, da se glede na svoje znanje laže znajdemo pri izbiri primernega odseka reke. Lestvica ima šest stopenj, ki se stopnjujejo:
1. Stoječa voda ali mirna voda
2. Lahka divja voda – treba je biti seznanjen z osnovno tehniko veslanja na divjih vodah
3. Srednje težka divja voda
4. Zahtevnejša divja voda – priporočeni so ogled z brega, izkušnje, dobro znanje tehnike, poznavanje eskimskega obrata …
5. Zelo zahtevna divja voda – zelo dobra fizična in psihična pripravljenost
6. Izjemno zahtevna divja voda
Pomembno pri težavnostni lestvici je, da so deli rek uvrščeni na podlagi običajnih rečnih pretokov, in če se pretok poveča, se povečata tudi nevarnost in zahtevnost rečnih odsekov.
Poznavanje zgoraj predstavljenih podatkov vam bo omogočilo varen in udoben izlet, sami pa boste doživeli neverjetno izkušnjo. Poskrbite za varnost in primerno opremo ter uživajte v krasni neokrnjeni naravi v Sloveniji in po svetu.
