Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kaj so meje za športnika veterana?

Superbabice in superdedki, ki se podijo po športnih poljanah niso nekakšne biološke izjeme. Večinoma so to ljudje, ki so vzeli zdravje v svoje roke. 

Na nedavnem svetovnem prvenstvu v Ironman triatlonu na Velikem otoku na Havajih je bil najstarejši tekmovalec Hiromu Inada, star 86 let. 3,8 km je preplaval v 01:51:25, 180 km je prekolesaril v 08:02:40, maratonsko razdaljo pa je premagal v 06:28:17. Če prištejemo še menjave, je cilj prišel v 16 urah in dobrih 53 minutah. Predstavljajte si svoje enako stare sorodnike in večina se lahko zamisli. K razmisleku dodajte še podatek, da je bilo »dedkov in babic« v starostni skupini 70-74, več kot 50. Vsi si zaslužijo priponko super-, po lavinih poljih so se podili z zavidljivimi rezultati za mnoge iz mlajših kategorij.

 

Ali so ti zmogljivi posamezniki posebni?

No, na nek način seveda so. Vendar, preden se poglobimo v njihovo posebnost in izjemno zmogljivost ter zdravje športnikov veteranov, ne bo odveč podatek, da se je potrebno na svetovno prvenstvo kvalificirati. Teh veteranskih športnikov je torej še veliko več, na Havajih so bili samo zmagovalci.
Zmogljivost ljudi, ki v starosti zmorejo bistveno več kot povprečni zemljan, tako predstavlja odličen biološki model za proučevanje fiziologije zdravega staranja. Raziskujejo se predvsem povezave med telesno aktivnostjo in podaljšanjem naše biološke dobe preživetja. Povezave med zdravjem športnikov veteranov in neaktivno populacijo pa že dokaj dobro poznamo. Že dolgo. Nedvomno lahko trdimo, da so telesno aktivni ljudje bolj zdravi.

Ljudje, ki so telesno aktivni in so »močni« tudi v drugih komponentah življenjskega stila, ki podpira zdravje, imajo neprimerno manj bolezenskih težav. Pa ponovimo te »druge komponente« ob telesni aktivnosti: primerno prehrano, spanje in sposobnost obvladovanja stresa. Predstavniki te trdožive skupine ljudi so tudi fizično aktivni ljudje zaradi njihovih življenjskih okoliščin (na primer kmetje), ki so telesno aktivnost znali vkomponirati v zdravju bolj prijazen način življenja. Mnogi aktivni ljudje ga niso. Pogost problem fizično zelo aktivnih ljudi je namreč pretiravanje v eno smer, kar vodi v »zgaranost«. Življenjsko ali športno. Tu se pojavlja razlika med športno aktivno populacijo in »fizičnimi delavci«. Ljudje, ki jim telesno delo ni nuja, vadijo sistematično in pogosto bolj poskrbijo za prehrano, spanje in so bolj odporni na stres. Zato ravno ta skupina »veteranskih športnikov« predstavlja dober model življenjskega stila. Zato si poglejmo to perspektivo starosti.

Zdravje starejših športnikov

Leta 2017 je bila objavljena avstralska raziskava, v kateri so prikazali osupljivo primerjavo med telesno aktivnimi veterani in njihovimi vrstniki. Analizirali so podatke 156 športnikov veteranov, starih več kot 40 let, ki so tekmovali na Pan-pacifiških športnih igrah v več kot 40 športnih panogah, in jih primerjali z njihovimi slabo aktivnimi vrstniki. V vseh starostnih kategorijah in na praktično na vseh področjih bolezenskih težav, so bili aktivni veterani bistveno bolj zdravi. Seveda tudi športniki veterani niso bili absolutno zdravi. Tako kot pri njihovih neaktivnih vrstnikih, se je tudi k njim priplazila kakšna kronična bolezen. Vendar niso pustili da jim onemogoči športno aktivnost. Ta življenjska nastavitev se najbolj odraža pri športnih veteranih starih več kot 70 let. V povprečju so imeli športni veterani eno kronično bolezen in eno redno zdravilo. Njihovi sovrstniki pa 14-15 (!) kroničnih bolezenskih diagnoz in 11-15 predpisanih zdravil na posameznika. Posebej »slabo« so se odrezali starostniki, ki so v domski oskrbi.

Pri teh številkah se ne vprašamo več ali je bila bolezen razlog, da se nekdo ne ukvarja s športom. Glede na jasne podatke raziskave je telesna aktivnost očitno močno preventivno zdravilo in dejansko eden izmed ključnih dejavnikov, ki lahko loči zelo bolnega starostnika od aktivnega. Ta praviloma skrbi sam zase in se občasno udeleži kakšne veteranske tekme. V kateremkoli športu.

Ali smo kos temu družbenemu in zdravstvenemu izzivu?

Pa začnimo kar pri našem predsedniku Pahorju. Za zmago na volitvah verjetno ni zadosti, da on preteče maraton. Dobro je, da predsednik predstavlja vzgled aktivnega življenjskega stila, a njegova predsedniška vloga bo res služila zdravju slovenskega naloga, če o s svojim delom pomembno pripomogel da bodo vsi starejši Slovenci, in tudi Slovenke, tekli, kolesarili, brcali žogo, skratka telovadili. In ob tem jedli primerno hrano in ne prehranska dopolnila. Na ta način bodo ohranjali funkcionalno maso in zdravje ter zmogljivost telesa. Laže bodo obvladovali stres in se za tolažbo ob svojih težavah ne bodo zatekali k modnim muham diet, ki nas obletavajo in obljubljajo vse mogoče, ter gurujem, ki jim nato usmerjajo življenja ven iz njihovega življenja. Športna aktivnost je namreč tudi dober medij, ki omogoča številne socialne stike na zdravi strani življenja. Samo ozrite se na velike in manjše športne prireditve. Veliko ljudi se nanje vrača zato, ker tam sreča svoje športne prijatelje. Marsikatera znanstva, ki so porojena pri športnem združenju v življenje posameznika prinesejo dragoceni občutek skupnosti in kvalitete športnega načina življenja. To je še posebej dragoceno za starejše, ki se jim socialni krog oži, še posebej po njihovi upokojitvi.

 

Še več, dodaten motiv da se politiki vključijo v iskanje rešitev, ki bi približale ljudem šport kot zdravilo v njihovi aktivni življenjski dobi in kasneje v starosti, je ekonomski. Podatki iz različnih virov kažejo, da s starostjo izrazito narašča poraba zdravstvenih sredstev zaradi kroničnih bolezni in zdravil za njihovo obvladovanje. Posebej zaskrbljujoč je podatek da tisti 20% starejših, ki so odvisni Od pomoči drugih, porabi 46% vsega zdravstvenega denarja. Zanimivo je, da se eden izmed avtorjev raziskave, ki ej objavila te podatke, piše Pahor. Za našega predsednika Pahorja pa so te številke rdeči alarm, da svoje aktivnosti še bolj usmeri v to sfero našega skupnega življenja v državi, ki jo predstavlja.

Superbabice in superdedki, ki se podijo po športnih poljanah torej niso nekakšne biološke izjeme. Večinoma so to ljudje, ki so vzeli zdravje v svoje roke in telesno aktivnost vključili v svoje življenje. Gospa, ki je na havajskem Ironmanu zmagala v moji starostni skupini, je rakasta bolnica in je v »prejšnjem« življenju opravljala pisarniško delo.

';