Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Goni Pony četrtič

Četrti Red Bull Gony Pony se bliža, potekal bo v soboto 26. maja. V pripetem besedilu dosedanji zmagovalci delijo nekaj svojih izkušenj in skrivnosti z udeleženci.

Prijave so odprte do te sobote, 19. maja, na njihovi spetni strani.

Red Bull Goni Pony: Najhitrejši ponygonilci svetujejo!

Malo časa je ostalo do letošnjega, a morda si s skrivnostmi in nasveti dosedanjih zmagovalcev vpona s kolesi pony na Vršič še lahko pomagate.

Še dober teden dni nas loči od še enega skupinskega naskoka na prelaz Vršič s kolesi pony. Četrti Red Bull Goni Pony bo Kranjsko Goro dvignil na noge oziroma na kolesa v soboto 26. maja.

Tik pred zdajci smo po skrivnostih priprav vprašali dosedanje zmagovalce. Pet zmagovalcev (dve zmagovalki in trije zmagovalci), pet modrosti. Udeleženci, zašilite ušesa, tole vam še prav pride. Če ne prej, boste v tretji seprentini vršiške ceste začeli razmišljati, kaj so vam želeli povedati ...

Jasmina Jelovšek, zmagovalka 2015 in 2016: »Na Goni Pony se je potrebno pripraviti z veliko veselja, da boš doživel nekaj najbolj norega, najbolj škripajočega in najbolj zabavnega v svetu kolesarstva. Vsem, ki se pripravljajo na nastop na tem dogodku, priporočam uporabo starega železnega, rjavečega, ropotajočega Ponyja, saj menim, da je to čar in bistvo tega dne. Na vzponu naj Goni Pony kolesarje spremlja železna volja in trma na vsaki serpentini. Ni lahko poganjati proti vrhu, ampak če se prepustiš vzdušji na in ob cesti na Vršič, te noge in Pony preprosto ponesejo tja gor v višave. Ni recepta za zmagovalno tehniko. Vzpenjati se je potrebno po občutku in pri tem poslušati lastno formo in tehnično stanje svojega prevoznega sredstva. Če začutite, da noge in veriga na kolesu ne bodo zmogle naklonine, sestopite in se prepustite lahnemu koraku do prve ‘ravnice’. Za nadaljevanje poti bo obema dobro delo malo ‘počitka’. Oblecite pa tisto, v čemer res nikoli ne bi stopili iz bajte, ker ta dan je vse narobe prav in vse grozno najlepše.«

Laura Šimenc, zmagovalka 2017 in trenutna rekorderka z 52:10: »Moj namig je, da je najboljša tehnika v stoje skupaj s cik-cakanjem, po kockah gre pa tako ali tako super, ker so gume širše in pobirajo tresljaje. Če nisi tako kolesarsko pripravljen, pa je včasih ‘peške’ še hitreje kot na kolesu. Če pa se že sam sebi zdiš zelo kul v hudi retro opravi in ti je na vzponu zelo zabavno, kot je bilo to meni lani, pa je uspeh zagotovljen. Se vidimo na Goni Pony, na katerem bom spet z istim kolesom kot lani, starim z lučkami in prtljažnikom, in upam, da mi uspe podreti lanski ženski rekord.«

Lenart Noč, zmagovalec 2015: »Moji nasveti so: 1. Spočite noge; 2. Želja oziroma motivacija po dobrem času; 3. Uporaba pristnega Ponyja. Z vsemi dodatki (luči, blatniki, prtljažnik ...); 4. Čim manj taktiziranja z opremo - kakšni prenosi, teža in podobno .... Sam bi dovolil le originalne Ponyje in to z vso opremo!«

Boštjan Hribovšek, zmagovalec 2016: »Seveda je prva stvar dober oziroma ohranjen pony. Če že ni kaj prida ohranjen, pa ga je treba vsaj za prvo silo popraviti, že zaradi vožnje navzdol. Zavore so najpomembnejše. Pred prvim treningom je potrebno preveriti pozicijo in zategnjenost sedeža in krmila, da ne pride do kašne nepotrebne poškodbe. Tudi bolje se počutiš, predvsem pa lažje prenašaš moč na pedala. Treningi pa niso nič kaj posebnega, par voženj, pa še to ne prav dolgih, največ eno uro, kakšen kratek klanček od 10 do 15 min in približen naklon, kot je Vršič, da te na tekmi ne preseneti. Zame je bila vožnja nazaj v Kranjsko Goro bolj adrenalinska kot vzpon!«

Primož Jurak, zmagovalec 2017 in trenutni rekorder s 44:30: »Končno sem uspel zamenjati zračnico na svojem ponyju in ga že preganjam po mestu in bližnjih hribih. Poskušam zvoziti na strm in ozek klanec in hkrati testiram opremo, predvsem verigo, in vadim tehniko cikcakanja. Oprema: jeklo! Tudi letos grem s ta starim, sicer je dobre pol kile težji od novega, je pa trši. Razmerje je še vedno 46x18, s kakršnim sem zmagal lani. Tehnika: čim manj ovinkanja. Lani se je na posnetku videlo, kako sem nabiral metre na zadnji ravnini ... Če bi šel naravnost, bi bil dosti prej na vrhu. So rezerve!«

 

Andrej Dekleva

Foto: Siniša Kanižaj

  

';