Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Bloudkove nagrade za leto 2018 so podeljene

“Uspeh ni prostor, kamor prispeš, ampak stanje duha, s katerim se lotiš potovanja in ga nadaljuješ.” - Alex Noble

 

BLOUDKOVE NAGRADE ZA LETO 2018

• Jakov FAK – za vrhunski mednarodni dosežek
• Janja GARNBRET – za vrhunski mednarodni dosežek
• Drago BUNČIČ – za življenjsko delo v športu
• Adolf URNAUT – za življenjsko delo v športu

 

BLOUDKOVE PLAKETE ZA LETO 2018

• Tanja BABNIK – za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa
• Aleš BORČNIK – za pomemben tekmovalni dosežek v športu
• Adrian GOMBOC – za pomemben tekmovalni dosežek v športu
• Matjaž HAFNER – za življenjsko delo v športu
• Peter JUTERŠNIK – za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa
• Peter KONČNIK – za življenjsko delo v športu
• Franc KRALJ – za življenjsko delo v športu
• Boštjan MAČEK – za pomemben tekmovalni dosežek v športu
• Rajko PINTAR – za življenjsko delo v športu
• Gregor VEZONIK – za pomemben tekmovalni dosežek v športu

 

POROČILO PREDSEDNIKA BLOUDKOVEGA ODBORA, G. MIROSLAVA CERARJA

Februar je posvečen dvema velikanoma slovenske zgodovine, dvema, ki sta pomembno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost. Po kulturnem dnevu, ki obeležuje velikana slovenske kulture Franceta Prešerna, smo se zbrali na Brdu pri Kranju, kjer bomo dva dni po 11. februarju, rojstnem dnevu inž. Stanka Bloudka, velikana slovenskega športa, že 54. podelili najvišja državna priznanja v športu. In prav je tako, saj v Bloudkovem odboru ocenjujemo, da je vsak dosežek v športu vrsta umetniške stvaritve.
Leto 2018 je bilo olimpijsko leto in dosežki slovenskih športnic in športnikov znova niso izostali in so tako razveselili državljanke in državljane Republike Slovenije. Odbor je bil pri izboru prejemnikov Bloudkovih priznanj zaradi tega še pred težjo preizkušnjo. Za vložen napor pri končnem izboru prejemnikov za leto 2018 se vsem članom Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj iskreno zahvaljujem.

 

Stanko Bloudek, 1890 -1959 Kdor se hoče kdaj naučiti letati, se mora  najprej naučiti stati in hoditi in tekati in plezati in plesati: letenja si ne priletaš …

 

Ob pregledu vlog in skozi razpravo je odbor ugotovil, da je na strukturo vlog za leto 2018 vplivala predvsem nova zakonodaja o dodatku k pokojninam, ki ga omogoča zgolj za izjemni športni dosežek ali življenjsko delo v športu. Kljub temu je bilo nekaj vlog tudi za izjemni prispevek k razvoju športa, ki je v razpisu pod kategorijo A. Zanimiv je še podatek, da je prispelo več vlog za Bloudkovo nagrado (31) kot za Bloudkovo plaketo (24). Našteto dokazuje, da se je zaradi novega zakona o dodatku k pokojninam delo Bloudkovega odbora znašlo v novih okoliščinah, na katere ob nastanku zakona ni mogel vplivati, saj k njegovi pripravi ni bil vabljen, niti ni bil pozvan k mnenju v postopku sprejemanja v državnem zboru. Odbor zagovarja stališče, da se mora pri uporabi kriterijev za odmero dodatka k pokojnini odražati nedeljivost Bloudkovih nagrad in se torej morajo upoštevati vse tri sestavine: torej izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa, izjemni športni dosežek in življenjsko delo v športu. Iz prispelih vlog se jasno vidi, da so te namenjene predvsem materialnim ciljem, ne pa tradicionalnim vrednotam športa, katerih eden trdnih in morda zadnjih branikov je Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj v trenutni sestavi. Glede zadnjega je odbor razpravljal o možnosti, da sprejme posebni etični kodeks kot podzakonski akt k Zakonu o Bloudkovih priznanjih, ki bi odbor pri njegovem delu in odločanju o prejemnikih Bloudkovih priznanj zavezoval k etičnim in moralnim vrednotam.

Do razpisnega roka, 14. decembra 2018, je prispelo skupno 68 vlog, kar je 5 vlog več kot lani, medtem ko je bilo predlaganih posameznih nominirancev, torej posameznikov, ekip, društev oziroma klubov 55, kar je 9 več kot leto prej. Za nagrado je bilo predlaganih skupno 31 kandidatk/-ov, od tega je bilo največ, kar 25, predlaganih za življenjsko delo in kar presenetljivo veliko, 13, za izjemni dosežek v športu in samo 6 za izjemni prispevek k razvoju slovenskega športa. Za Bloudkovo plaketo je bilo predlaganih 24 kandidatk/-ov, kar pomeni, da je bilo razmerje med nagradami in plaketami prvič v zgodovini podeljevanja Bloudkovih priznanj v korist nagrad, kar nakazuje jasen trend komercializacije, kar je očitno zadnja leta težnja v globalnem športu. Pri plaketah so prevladovali predlogi za pomemben športni dosežek, kar 15, za prispevek k razvoju športa samo 2 in za življenjsko delo 7.

 

Ob vseh teh podatkih je bil odbor resno zaskrbljen ob spoznanju, da šport na vseh ravneh vse močneje zapada pod vpliv denarja oziroma kapitala. Ko je Juan A. Samaranch, predsednik MOK v 80. letih dovolil, da na OI sodelujejo tudi poklicni športniki, sta se začeli velika profesionalizacija in komercializacija športa. Denar je dobival vedno večjo vlogo in denar je tudi kriv, da se nekatere zadeve v športu odvijajo v napačno smer. Na primer uporaba nedovoljenih snovi in metod, vpliv medijev in interneta na ključne odločitve o prihodnosti športa, ustanavljanje profesionalnih, zaprtih lig, ki so v popolnem nasprotju s temeljnimi dokumenti EU – Belo knjigo o športu. Kapital vpliva na to, kje bodo velika tekmovanja in prireditve, kje in kdo bo vodil mednarodne športne organizacije (morda je izjema UEFA), kdo bo sodeloval v mednarodnih tekmovanjih, kakšni bodo rezultati nekaterih tekmovanj. Običajno so žrtve majhne države in majhne nepomembne športne panoge ali discipline. Zgovoren je primer spora med FIBA Europe in EUROLIGUE v košarki, kjer je v ozadju, kdo bo pobiral denar od vrhunskega športa, posledica tega boja pa je, da profesionalni tekmovalci ne morejo nastopati za nacionalne barve. Slovenija je od prvaka Evrope v trenutnih kvalifikacijah za naslednja prvenstva zdrsnila na samo dno razpredelnice.

 

Postavlja se vprašanje, ali so poklicni športniki prek pogodbenega odnosa postali lastnina kapitala? Ali takšno stanje ne presega konvencije o človekovih pravicah in drugih konvencij in mednarodnih aktov, ki ščitijo človeka in njegove temeljne pravice in svoboščine?
V odboru vendarle menimo, da ne bi bilo dobro, če se pojem športa zoži predvsem na vrhunski šport in uspehe vrhunskih športnikov, saj bi s tem zanikali temeljno sporočilo športa. To ne pomeni, da ne smemo slaviti športnih junakov in njihovih dosežkov, s katerimi nas nenehno osrečujejo. Vsi skupaj bomo morali opraviti še majhen preskok, da bomo uživali v lastnem gibanju in lastnem preseganju svojih fizičnih in tudi psihičnih zamejenosti.
Današnja slovesnost je priložnost, da se zahvalimo vsem nagrajenim športnicam/-kom in športnim delavkam/-cem in jim čestitamo za uspehe, ki so jih dosegli v športnih bojih ali pri delu v športu. Naj bo to tudi zahvala slovenskemu športu v celoti, saj pomembno bogati naše bivanje in življenje in nam z izjemnimi uspehi lepša vsakdan. Športnikom še posebej želim, da jih ne bi zapustila srčnost, ki krasi velike – čeprav kdaj rezultati ne bodo v skladu z vloženim trudom. Zavedati se moramo, da je športna drža pomembna sestavina za našo prihodnost.

Miroslav Cerar, Predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj

';