Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Doc.dr.Nada Rotovnik Kozjek, dr.med.

Od onega dne do danes

Prijatelj ni nekdo, ki ga poznaš že od zdavnaj, prijatelj je tisti, ki vstopi v tvoje življenje in ti reče: Tu sem, zate sem!
Tako je pred 18 leti skozi vaša vrata vstopil Polet. Zasnovala ga je skupina ljudi, ki so še pred velikim navdušenim valom današnje rekreacije dojeli, da spada gibanje med ključne dejavnike našega zdravja. Duševnega in telesnega.
Bili so med prvimi, ki so razumeli, da ni dovolj le fraza »gibanje je zdravo«, zdelo se jim je, da je za zdravstvene učinke gibanja treba nagovoriti ljudi drugače in stopiti skozi njihova vrata, jih pritegniti v naravo in telovadnice ter hkrati ponuditi še vse drugo, da je gibanje lahko zdravo.
Oprli so se na stroko. K sodelovanju so povabili zdravstvene in gibalne strokovnjake. Tudi zdravnike. Vsi skupaj so s prenosom sodobnih spoznanj znanosti začeli proces gibalnega izobraževanja Slovenk in Slovencev in ga celostno povezali z drugimi dejavniki življenjskega sloga, ki podpirajo zdravje. Od prehrane do spanja. Polet je tako mnogim pomagal izoblikovati športno-prehransko strategijo, jih ubranil številnih neumnosti raznih »diet« in nesmiselnih prehranskih in drugih nadomestkov. Na tem področju je močno prehitel zdravstveni sistem. Če bi novi odločni minister za zdravje Fakin zajel v svoja jadra samo nekaj Poletovega vetra, to ne bi bilo le darilo za Poletov 18. rojstni dan, ampak tudi vstop v zrelo dobo slovenskega zdravstva. Zdravstva, ki razume, da je njegova naloga tudi, da državljani vzamejo zdravje v svoje roke. Zdravje in kakovost življenja sta namreč najbolj v rokah posameznika in le sami lahko ključno prispevamo k temu, da del našega zajtrka niso tabletke. Zdravstveni sistem bi moral pri tem pomagati in se v današnjem obdobju precizne medicine na podlagi sodobnih dognanj usmeriti k posamezniku in ne prepuščati skrbi za njegovo zdravje ponudbi trga storitev.

Med svojim odraščanjem pa Polet ni ostal le pri besedah na papirju, šel je med ljudi in svoja sporočila uresničeval z organiziranjem rekreativnih skupin, izobraževalnih dogodkov ter sodelovanja na tekmovanjih. Tako je poskrbel, da so velike rekreativne prireditve prišle bliže ljudem, in jih ob tem »opremil« s sodobnimi strokovnimi priporočili, kako jih preživeti, da bodo napori bolj zdravi in bo vsak dosegel svoje zmagovalne stopničke.

In ravno v tem, da je Polet želel bralcem približati gibanje kot dodano kakovost življenja, je največji zdravstveni in družbeni prispevek revije. Ta je močno presegala Davidov ideal »fit« telesa, poudarjala je, kaj je ključ zdrave vadbe: da se imamo pri telovadbi »fajn« in da nam gibanje pomaga, da se imamo rajši takšne, kot smo! Ko nas gibanje osrečuje, tudi laže živimo. To nedvomno potrjuje tudi znanost. Med gibanjem nastajajo v našem telesu številne snovi, ki v kombinaciji z ustrezno prehrano prispevajo k njegovemu učinkovitemu obnavljanju in so najboljša stimulacija naših zarodnih celic. Gibanje torej deluje kot zdravilo in omogoča, da telo ostaja mlado. Tudi nevroznanost potrjuje učinke gibanja na možgane. Ne samo da smo bolj in dlje pametni, laže obvladujemo čustva in uspešneje rešujemo notranje stiske.

Zdravstveni učinki revije pa se niso razvili čez noč. Uredniške politike niso samo izbirale sodelavcev, temveč so jih usmerjale in jim zagotavljale veliko podpore, da so znanstveni podatki o ključnih dejavnikih zdravega gibanja našli pot do ljudi. Vizionarski pristopi Poletovega očeta Primoža Kališnika popolnoma ustrezajo reku, da »brez entuziazma nikoli ne bi dosegli ničesar«. Entuziazma je bilo pri rasti Poleta neizmerno. Včasih je povzročil tudi poplavo in takrat se je izkazala športno naravnana misel Winstona Churchilla: »Če greste skozi pekel, pojdite samo naprej.« Primož ni bil edini entuziast, za njim so bili številni sodelavci, ki so bili sposobni preseganja standardnih pogledov. Tako je veliko delo za začetni razvoj Poleta opravil tudi Boštjan Tadel, ki je mnoge med nami potrpežljivo učil, kako se sporoča znanstvena teorija v prakso, do ljudi. Poleg svojima profesorjema slovenščine z ravenske gimnazije Mrdavšiču in Sušniku sem tako obema iskreno hvaležna, da sem kot zdravnica lahko razvijala strast do literature in jo povezala s svojim poklicem. Velikokrat sem za kratek zapis v Poletu prebrala vsaj toliko člankov kot za strokovni prispevek na medicinski konferenci in se ob zapisih izsledkov znanstvenih raziskav še nemalokrat posvetovala s kolegi zdravniki.

Za to nisem dobila nobenih akademskih točk, sem pa med prebiranjem znanstvene literature s področja presnove zorela kot zdravnica in človek. Znanje o delovanju človeškega telesa na podlagi sodobnih molekularnih raziskav odpira fascinanten pogled na zakonitosti njegovega delovanja, in ko sem ga združila s svojim nagnjenjem k odstiranju človeških misli s prebiranjem filozofskih razprav, sem se tudi pri klinični praksi bistveno laže naučila ločevati zrnje od plev. Predvsem v prehrani. Brez izzivov, ki mi jih je na mojo življenjsko pot postavljal Polet, verjetno tudi ne bi znala povezati znanja iz kliničnega dela na področju intenzivne medicine, anesteziologije in onkologije s kliničnim znanjem pri delu z vrhunskimi in rekreativnimi športniki. Danes je zame popolnoma enak strokovni izziv obravnava športnika ali bolnika s prizadetostjo prebavil ali bolečino v križu. Skupnega imajo veliko več, kot si predstavljamo.

Polet je začel svojo pot kot revija, ki naj bi spodbujala gibanje, vendar je na poti, tlakovani z dognanji znanosti, ki ugotavlja zdravstvene učinke dejavnikov življenjskega sloga, postal k ljudem usmerjena sodobna medicinska revija. Ker je telesu in možganom Slovenk in Slovencev dodal kisik, je njegov 18. rojstni dan pomemben dan za zdravje slovenskega naroda!

Prispevki avtorja

';