Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Braco Cvjetičanin

Maratoni, maratoni...

Dirkači nastopajo na maratonih za sprostitev, rekreativci pa zato, da dirkajo. Maratoni so ustvarjeni  zato, da si rekreativci dokažejo, da zmorejo premagati razdaljo, ki jo bodo prvič prevozili ali jo zelo redko. Dirkači pa se jih bojijo, ker lahko padejo in s si tako uničijo sezono.

Maratonov se izogibam, ker se bojim voziti med kolesarji, ki jim ne zaupam. Da jim ne zaupam, vidim že po nekaj metrih. Rekreativni kolesarji ne delujejo suvereno, ko imajo povečan srčni utrip. Na maratonih pa njihovo srce dobesedno galopira pod majico. Obstajajo tudi taki maratoni, ki nimajo tekmovalnega pridiha, vendar, se tudi njih ne udeležujem, ker so dolgočasni. Pokrajine ne morem opazovati, ker moram biti pozoren na ostale kolesarje. Hitrost moram prilagoditi drugim in ne sebi. Sploh ne maram maratonov, ki niso organizirani zato, da spoznamo nove ceste in kraje in ne zato, da bi se kolesarji družili, ampak zato, da poberejo startnine in nekaj zaslužijo. Kdor me povabi, da grem z njim na maraton, privolim, potem mi je žal, ker ta prijatelj zbezlja do konca moči, jaz mu sledim in na koncu sva oba tako zdelana, da nama niti pivo ne paše. Če ne padem vmes, sem zelo srečen.

Kolesarji, ki gredo na maraton tekmovati niso moj kaliber. Na živce mi gredo, ker ne ločijo maratona od dirke. Ne maram niti organizatorjev maratonov, ki organizirajo dirke in ne maratona. Kolesarski maratoni v bistvu sploh ne obstajajo. Kolikšna je prava razdalja za kolesarski maraton? Za tekaškega se ve.

Kako dolg bi moral biti kolesarski maraton, da bi mu rekli maraton? Tekači so se dobro znašli, Pheidippides jim služi kot vzor. Nekateri so 42,2 kilometrov teka pretvorili v kolesarjenje in prišli do številke okoli 160 kilometrov. Stroka pravi, da je kolesarjenje dosti manj naporno od teka, da je razmerje približno 1:4, torej 42,2 kilometra teka je 168,8 kilometrov kolesarjenja. Vendar temu ni tako, ker veliko več kolesarjev za malo malico opravi s 168,8 dolgo razdaljo, kot pa je tekačev, ki za malo malico opravi z maratonsko. Če postavim v današnji čas povprečnega rekreativnega kolesarja, bi kolesarski maraton raztegnil na 300 kilometrov. Nič manj, nič več. Potem bi povprečni rekreativni kolesar imel izziv. Franja je dolga 156 kilometrov in izziv predstavlja samo začetnikom. Dvesto kilometrov imaš ravno polno kapo, pri 250 se ti vklopijo škrge, pri 280 ne čutiš ničesar več, pri 300. kilometru si v drugem stanju, noseč, bolan, olajšan, otežen, sesut, zbit, raztegnjen, pretegnjen, gluh, slep…lahko bi te s šprinterco brcali v brado, pa bi se samo smehljal. Če bi prekolesaril samo še kilometer več, bi umrl. Če bi pristal na 290. kilometru, bi ne bil odrešen. Zakaj ne 400 ali 500? Ker je po 300 kilometru vse isto. Blagostanje. Ko števec pokaže 300 je tvoja duša nad tabo… Tepite me, tepite, saj sem že tako mrtev… Tristotka poteka od ranega jutra do noči, ves dan, potrebuješ lučko, zajtrk, kosilo in večerjo. To bi bil lahko kolesarski maraton.

';