Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Veslaška odprava "Preveslati južni Mediteran"

V prvih dneh februarja s prvimi zavesljaji pričenja mednarodna odprava, katere cilj je preveslati dobrih 2100 km razdalje od Tunizije do Turčije. Sestavljata jo Marin Medak, edini Slovenec s preveslanim oceanom, in Huw Kingston, avstralski vzdržljivostni pustolovec. Južni Mediteran imata v načrtu preveslati v dobrem mesecu dni. S kopnega bo odpravi pomagal tudi meteorolog Jure Jerman z ARSO, ki za južno Sredozemlje v zimskem času pravi, »da  februarja ni najprijaznejši kraj za veslanje. Povprečne hitrosti vetra so visoke, tudi preko 100 km/h. Prevladujoča smer vetra je sicer zahodna, a se le ta izmenjuje s pogostimi severozahodniki in jugozahodniki. Obdobja z močnejšim vetrom in visokimi valovi so lahko tudi dolgotrajnejša. Menim, da je izziv v vremenskem smislu zahtevnejši, kot je bilo prečkanje Atlantika«. Glavni pokrovitelj odprave je družba ELES, sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja RS.

Čoln, s katerim bosta veslala po zahtevnem južnem Mediteranu, je narejen za veslanje prek oceanov, tako da bosta na vodi popolnoma samozadostna. Ima dve kabini, eno pozicijo za veslanje in je varen. »V primeru, da se prevrne, pa se sam obrne nazaj v pravilen položaj«, pojasnjuje Marin Medak, vodja odprave. Veslala bosta v dvournih izmenah, kar pomeni dve uri veslanja, dve uri počivanja, dve uri veslanja, in tako 24 ur na dan vsak dan. »Če bo res prehudo neurje ali premočan veter, bova v morje spustila viharno sidro, ki je podobno padalu, se v vodi razširi in poskrbi, da je barka vedno obrnjena pravokotno na valove. Zaprla se bova v kabino in počakala, da tisto hudo mine«.

Kljub temu, da bosta veslala sredi ničesar, bosta Medak in Kingston na morski gladini povezana s svetom prek satelitskega telefona. Na čolnu bosta imela tudi sončne celice, s katerimi bosta pridobivala elektriko, ki jo bosta potrebovala za razsoljevalnik in delanje pitne vode, za GPS, polnjenje računalnika in luči. Psihični pritisk, kot navajata člana odprave, je pred začetkom kar velik. »Morava imeti popolno zaupanje v barko, znati morava popraviti opremo in še vreme nama bo zagotovo nagajalo. Če bova ob nevarnosti narobe odreagirala, pa lahko ogroziva lastna življenja in tudi življenja tistih, ki bi nama priskočili za pomoč. Tega pa si seveda ne želiva«.

»Zagotovo bova imela na začetku morsko bolezen in bova nekaj dni bruhala. Tega sem vajen že z vseh odprav. Potem pa ne pričakujem kakšnih nepredvidljivih težav,« napoveduje Medak. Če bo mogoče med prvo etapo od  Hamameta do Malte še iskati ustrezno vremensko okno, bo na poti od Malte proti cilju v Turčiji to bistveno težje. Veslača se zavedata, da ju čakajo na južnem Mediteranu precej težavnejše razmere, kot jih  je imel Medak na Atlantiku. »Sicer je vreme bolj napovedljivo, a zato toliko bolj nestanovitno. Vetrovi so močnejši, valovi visoki in se lomijo. Južno Sredozemlje pozimi ni prijazno morje, a je zato izziv toliko večji,« še dodaja Medak.

Odpravo boste lahko spremljali na:

-TW: @marinmedak
-FB: Marin Medak
-www.marinmedak.com

';