Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Telesna vadba pomlajuje možgane

Danes ni več vprašanje, ali na staranje možganov lahko vplivamo s telesno vadbo. Odgovor je da!

Gibanje je regulator naše presnove in verjetno ni hrane, ki bi bila za telo in možgane tako koristna, kot je gibanje. A tudi pri ukvarjanju s športom velja, da moramo ujeti pravo mero.

Gibanje deluje v obe smeri

V zdelanem telesu, ki ga preveč naprezamo in ga ob tem še slabo preskrbimo s hrano in tekočino, bodo slabše delovali tudi možgani. Neumnosti in blodnje, ki se porajajo v preutrujenih možganih, so »pokopale« že marsikoga, ne samo športnika, tudi fizične delavce.

Poglejmo čisto enostaven primer iz rekreacije. Kadar možgani nimajo zadosti energije, predvsem glukoze, se jim pač ne da. To pogosto napako plačujejo rekreativni začetniki, ki že ob prvih korakih, ko hočejo nekaj narediti zase, hočejo hkrati še hujšati. Potem postane vse tako naporno, da se jim ne da prav nič več. Ti manevri verjetno ne bodo pripeljali do mlajših možganov! Raje poglejmo v nasprotno smer, obstaja namreč mnogo mehanizmov, ki jih bomo v prihodnosti uporabili kot del strategije za zaviranje učinkov staranja na človeške možgane. Raziskave so izjemno obetajoče in ker so mehanizmi gibalnih učinkov na možgane veliko bolj celostni kot delovanje posameznih snovi, bo »tabletka gibanja« verjetno dobro konkurirala tabletkam, ki jih bo ponudila farmacevtska industrija.

Nevroprotektivni učinki gibanja

Številne raziskave o zaščitnih učinkih gibanja na možgane so opravili na glodavcih in primatih. Proučevali so različne mehanizme, mnogi med njimi so ravno tisti, ki popuščajo pri razvoju demence.

Gibanje naj bi v prvi vrsti pripomoglo k zmanjšanju oksidativnega stresa in s tem povezanih poškodb v možganih. To vemo že dolgo in je del vpliva aerobne vadbe na celotno telo. Ti izsledki torej potrjujejo zdravstvene razloge, zakaj se lotiti vzdržljivostnih športov. Ko vam začne zmanjkovati volje za tek, naj vam bodo spoznanja v pomoč, da še malo stisnete zobe.

Gibalne aktivnosti spodbujajo tudi mehanizme učenja z izboljšanjem dolgotrajnega pomnjenja. Hkrati spodbujajo izločanje nekaterih možganskih prenašalcev. Če se še malo bolj poglobimo v izsledke znanstvenikov, lahko vidimo, da zdrava mera športa izboljša tudi kognitivno funkcijo na kratki in dolgi rok. Šport je torej dobra rešitev, kadar so pred nami hudi umski napori!

Gibalne aktivnosti spodbujajo tudi procese, ki prispevajo k boljši obnovi možganov s procesom nevrogeneze. Še več, pri telesni aktivnosti se sproščajo rastni faktorji, kot je nevrotropen faktor (ang. brain derived neurotropic factor ali BDNF), ki zavira propad celic dela možganov, ki ga imenujemo hipokampus. Nevroni v hipokampusu so vpleteni v številne funkcije, med drugim sodelujejo pri nastanku spomina, uravnavanju hormonskega odziva in doživljanja stresa.

Na glodavcih proučujejo še številne druge možganske signalne molekule, ki usklajujejo delo nevronov in okolišnih celic, zlasti celice glije. Večinoma so povezane z energetskimi presnovnimi procesi. Tako kot gibanje. Športne aktivnosti so dejavnik, ki najbolj pospeši energetsko presnovo v telesu in ob tem sproži procese adaptacije. Zdi se, da je cel spekter nevroprotektivnih učinkov del te adaptacije.

Učinek gibanja na mladost možganov je tudi indirekten, veliko podatkov kaže, da se v zdravem telesu laže naseli tudi bolj zdrav duh!

Raziskave na ljudeh

Večina raziskav na ljudeh je zaradi etičnih razlogov retrospektivna. Raziskujemo torej »za nazaj« in skušamo opredeliti dejavnike, ki so povezani z zdravjem možganov in njihovo funkcijo. Zdi se, da dejansko obstaja povezava med boljšo zmogljivostjo, zlasti aerobno, in boljšo kognitivno funkcijo posameznika. To ne pomeni povezave na splošno, temveč da pri vsakem posamezniku izboljša njegove kognitivne funkcije.

Prak tako raziskave nakazujejo, da gibanje vpliva na volumen možganov, njihovo integriteto in funkcijo. Raziskave z magnetno resonanco so prikazale povezave med večjo aerobno zmogljivostjo in manjšo izgubo možganovine. Ključni mediator teh procesov naj bi bil omenjeni BDNF. Ta molekula pripada družini rastnih faktorjev, ki imajo prijemališče v možganih in so neposredno vključeni v rast možganov in nastanek novih sinaps v možganovini. BNDF je povezan s kratkotrajnim spominom in vključen v procese prilagajanja možganov, kar imenujemo tudi plastičnost možganov. Gre torej za zelo zanimivo družino molekul, ki ji pripisujejo še številne druge funkcije, med drugim skrb za vsakodnevno stabilnost našega spomina.

Gibalne aktivnosti za možgane

Aerobna vadba je nedvomno koristna. Izvajali naj bi jo več kot trikrat na teden. O vrednotenju njenega učinka in količini za najboljšo korist pa še ne vemo prav veliko. Predvidevamo le, da preutrujanje ni koristno, zdrava mera pa je verjetno tista, ki jo z nekaj truda zmoremo in z njo postajamo boljši.

Teoretična izhodišča nevroprotekcije kažejo tudi na koristnost vadbe moči, zlasti ker je povezana z učenjem kompleksnih gibalnih vzorcev. Učenje pa je vedno koristno! Je pravzaprav edina zdrava možnost, da presegamo sami sebe in ob tem še ohranjamo mlajše možgane.
 

';