Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Zimski čas je čas bajsijev

Bajsiji so že nekaj sezon na pohodu med ljubitelji drugačnih koles. Zdaj so končno tudi pri nas našli svoje kolesarje, zato smo se morali  prepričati, ali gre za modno muho, še eno ameriško kolesarsko neumnost ali za kaj več.

V množini pišem, ker nas je bajsija vozilo več prijateljev in potem smo zbirali mnenja. Če napišem po pravici, sem bil od samega začetka skeptik glede te debeluharske novosti. Že na prvi pogled je smešen in zastrašujoč hkrati. V kolesarskem svetu smo postali zlatarji in vse merimo na grame, zato je še toliko bolj nenavadno, da se sploh zmenimo za neko kolo, ki ga imenujemo bajsi. In veste kaj? Bajsi sploh ni tako težak, kot je videti. Na primer model Mongoose Argus tehta komaj nekaj gramov več kot 11 kilogramov! Stehtajete svoje gorsko kolo in komentirajte.

Naj opišem raje za kolo nenavadno opremo. Obroči so največkrat široki kar 93 milimetrov, imajo 32 naper, nase pa sprejmejo 26-palčne plašče, ki so skoraj še enkrat širši od običajnih, in sicer dimenzije 4,00! Imajo hidravlične disk-zavore s 160 milimetrskim rotorjem. Največ modelov bajsijev nimajo vzmetenih vilic, ker jih pri takih gumah niti ne pogrešamo. Kaj se zgodi, ko pride do defekta, še ne vemo. Bomo sporočili, ko bo prvi. Ali lahko zračnico zamenjamo sami ali ne, še ne znamo odgovoriti. Poučeni pravijo, da je menjava enaka kot pri običajnih gorskih kolesih, le za rezervno zračnico potrebuješ cel nahrbtnik, ampak tega gorski kolesarji že tako ali drugače vedno "furamo" na sebi.

Za koga je bajsi?

Za vse, ki se vozijo skozi celo leto, tudi po snegu. Da, tudi po snegu, kajti to kolo se na snegu, globokem blatu, močvirnatem terenu, v plitvih potokih počuti kot doma. To so njegovi tereni. Seveda je vozen tudi po poteh, ki bi jim težko rekli pot, skratka po tistih po katerih se vozimo z običajnimi gorskimi kolesi. Njegov oprijem je naravnost fantastičen in je zato vožnja zares nekaj povsem drugačnega. Vsi, ki smo ga vozili, smo enotnega mnenja. Dokler bajsija ne voziš, ga jemlješ s precejšnjo rezervo, a ko ga zapodiš čez drn in strn, se ti priljubi v prvem kilometru. Je neverjetno zabaven in drugačen (to se vidi že na prvi pogled). Tisti, ki smo se z njim vozili tudi po snegu, pa pravimo, da nikoli nismo pričakovali, da je vožnja s kolesom po snegu sploh možna, kaj šele zabavna. Skrajšano napisano – vsakdo, ki je bajsija vozil, je navdušeno komentiral, da česa podobnega ni pričakoval. Temu lahko pritrdimo vsi, ki smo bajsija preizkusili. Ne, ne gre za modno muho, ampak za kolo, ki ga bo večina zaljubljencev v gorsko kolesarjenje imelo za svoje edino kolo.

';