Zarezovanja je konec ali prihaja nov smučarski slog?
Sončni žarki sijejo na kupolo steklene terase na srednji postaji žičnice smučišča Hochzeiger, na progah leži sveže zapadli sneg. Zimska idila v dolini Pitztal na Tirolskem. Toda v notranjosti stavb se širi zmeda.
»Torej zgornjega dela telesa ne smem več tako močno obračati v smeri doline?« Smučarka v elegantnih črnih zimskih športnih oblačilih vprašujoče pogleda svojo družbo. Vsi okoli nje skomignejo z rameni, nato deset parov oči pogleda proti Rainerju Schultesu, vodji smučarske šole Hochzeiger v Pitztalu. Navsezadnje so prišli na smučišče, da bi izvedeli nekaj več o prihodnosti smučanja – in ta je na prvi pogled videti nekoliko zmedena.
Prav smučarski tečaj, ki se imenuje »naravno smučanje«, jim bo omogočil pogled v prihodnost smučanja. Med njimi je, na primer, mladostni smučar sredi štiridesetih let, ki so ga prijatelji lansko zimo obtožili, da je videti, kakor da bi se podal na smučarske proge naravnost iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tu je tudi svetlolaska s trendovskimi sončnimi očali znanega oblikovalca, ki je hotela objaviti videoposnetek svojega smučanja in ugotovila, da se presenetljivo nerodno premika po zasneženih strminah.
523 strani obveznega programa – od leta 2018
V družbi je tudi previdna smučarka s severa Nemčije, ki se je pred sedmimi leti mukoma naučila smučati, vendar jo je še vedno strah, kadar se mora spustiti po progi. Vsi so tu zaradi enega samega razloga: po smučarskih progah bi radi vijugali precej lepše kakor doslej. Pri tem jim lahko pomaga omenjeni novi slog, ki omogoča »popolnoma naraven« spust po snegu. Slišati je zelo visokoleteče. In vendar ne gre samo za prazno reklamno geslo. Kajti avstrijsko združenje učiteljev smučanja je jeseni na kongresu Interski v Argentini predstavilo nov učni načrt za avstrijske smučarske učitelje. Najpomembnejša sprememba v prvem novem učnem načrtu – ta obsega kar 523 strani – po skoraj 15 letih se glasi: samo »naravni« slog, ki se ga lahko hitro naučijo vsi smučarski začetniki. Avstrijske šole imajo zdaj na voljo dve leti časa, da usposobijo svoje smučarske učitelje za učenje novega sloga, nato bo slog postal obvezen. Smučarski slog s tehniko zarezovanja, ki so se je leta vsi učili in jo uporabljajo množice smučarjev, bo ostal tako pomemben kakor lanski sneg.
Zaradi pritiska povpraševanja jih bodo tudi drugi morali hitro posnemati V Pitztalu so prvi, ki so se odločili prostovoljno uvesti nov učni načrt. Vodja smučarske šole Rainer Schultes je že pred božičem poslal vseh svojih 60 učiteljev smučanja na usposabljanje, da so lahko že to zimo začeli učiti svoje učence z novimi metodami. Toda pritisk strank bo verjetno pospešil ta proces tudi v drugih dolinah. Že prihodnjo zimsko sezono bo verjetno precej več smučarskih šol omogočalo učenje novega sloga, kajti malo stvari zastara tako hitro kakor smučarski slog, ki ni več v modi.
In kakšen je novi slog? »Na kratko, odpravili smo pretirane, izumetničene gibe, nič več ni ekstremnih položajev z zgornjim delom telesa, nič več ni močnih navpičnih gibov,« pravi Rudi Lapper, ki ni le vodja avstrijskega državnega programa za izobraževanje smučarskih učiteljev, ampak tudi avtor učnega načrta in zato utemeljitelj novega smučarskega sloga.
Lapper stoji sredi smučarske proge, lista po debeli knjigi in je videti zelo zadovoljen. To, kar govori, se sliši smiselno, saj je naravno gibanje uveljavljeno tudi pri smučanju zunaj urejenih prog. In takšno razmišljanje podpirajo tudi želje ljudi po nenehnem izpopolnjevanju gibanja. Hitreje je videti bolje – in kdo si tega ne želi tudi na progah?
Toda kaj to zares pomeni v praksi? »Zarezovanje odpade, prav tako razkoračena drža, gibi postanejo varčnejši in se prilagodijo vsakdanjemu gibanju, smučanje postane tako preprosto in običajno kakor hoja po ulici,« pojasnjuje Lapper. Nič več zarezovanja? Skupini ni to prav nič všeč. »Tako sem se namreč naučila smučati in bila sem prepričana, da je takšno smučanje videti elegantno,« se pritožuje plaha smučarka s severa Nemčije.
Zarezovanje – tako ali tako samo tehnika za strokovnjake
Učitelj smučanja Rudi zmajuje z glavo: »Mar sploh veste, kaj pomeni tehnika zarezovanja?« Sledi neprijetna tišina. »Prav, smučal bom pred vami in pri tem pazil na svojo sled. Nato mi vsi sledite.« Rudi začne smučati in oddrvi proti dolini, nato upočasni v oblaku pršiča. Njegove sledi na progi so kot tirnice in popolnoma vzporedne. »Zdaj ste vi na vrsti!« Učenci dajo vse od sebe, vendar je po njihovih sledeh očitno, da so oddrsavali, ne pa zarezovali v snežno podlago. Zavojev niso odpeljali nadzorovano po robnikih, ampak so vsi oddrsavali po strmini. Torej nihče v skupini zares ne obvlada tehnike zarezovanja. »Toda niste se odrezali slabo, saj znajo to početi samo najboljši,« jih pomirja Rudi. »Vendar je ta poskus pokazal, kako nesmiselno je, da se začetniki trudijo zarezovati. Prav to bomo zdaj spremenili.«
Revolucija ali razvoj, ki ga spodbuja smučarska industrija?
Za to, da se je tehnika zarezovanja po letu 2001, ko so izdali prejšnji smučarski učni načrt, tako močno uveljavila med ljudmi, je odgovorna predvsem smučarska industrija. Pred petnajstimi leti je začela množično izdelovati kratke smuči, ozke pod smučarskimi čevlji in namenjene tehniki zarezovanja – smuči, ki so se dobro prodajale, avstrijska zveza smučarskih učiteljev pa je bila pod čedalje večjim pritiskom, zaradi katerega je prilagajala učni načrt takšnemu razvoju izdelkov. Takšne modne smernice nikoli niso bile všeč zlasti starejšim, bolj izkušenim učiteljem. »Tudi sam sem danes bolj kritičen do takšnega razvoja, kakor sem bil nekoč,« priznava Lapper.
Toda tokrat niso upoštevali mnenja smučarske industrije. »Za novi slog predlagamo preprosto smučko, namenjeno smučanju v vseh razmerah,« pravi Lapper. »Za lep smučarski slog ne potrebujete nobenega novega materiala in lahko še naprej uporabljate dosedanje smuči, namenjene tehniki zarezovanja,« dodaja smučarski strokovnjak Schultes. Z novim učnim načrtom bo na smučarskih progah kratko malo več elegance. Zlasti zato ker stranke zahtevajo natančno to: anketa, ki so jo opravili v približno
60 smučarskih šolah na Tirolskem, je razkrila, da si 80 odstotkov učencev smučanja ne želi obvladati smučanja čez grbine ali smučanja zunaj urejenih prog, ampak bi radi »lepo vijugali po urejenih smučarskih progah«. Pomemben vpliv imajo tudi družabna omrežja: selfi s smučarskih prog ali videoposnetek, posnet s kamero GoPro, mora prikazovati eleganten spust po snegu – in žal je takšen spust le redko mogoče prikazati.
Prvi ponudnik brezžičnega interneta in elegantnega smučanja
Največje avstrijsko smučarsko območje Ski Amade na Salzburškem je bilo pred štirimi leti prvo zimsko športno območje, ki je upoštevalo želje gostov in namestilo 250 brezplačnih dostopnih točk za brezžični internet na smučarskih žičniških napravah. »Čez nekaj let bodo vsa večja smučarska središča svojim gostom morala omogočati pošiljanje fotografij s smučarskih prog,« je leta 2012 napovedoval vodja smučarskega območja Ski Amade Christoph Eisinger. Imel je prav – koncept brezžičnega interneta in ustrezne aplikacije za smučarska območja je začelo ponujati marsikatero smučišče. Zdaj je Tirolska pobudnica nove ponudbe. Nič čudnega, da so prav tu prvič predstavili novo elegantno smučanje, saj navsezadnje v tej zvezni deželi deluje približno 50 odstotkov vseh avstrijskih smučarskih učiteljev (vseh pa je 18.000).
Toda zakaj se je vse začelo prav v Hochzeigerju v dolini Pitztal? Ozka stranska dolina s prijetnim družinskim smučiščem, ki ponuja približno 40 kilometrov smučarskih prog, je vendarle bolj poznana po svoji preprostosti.
Inovativni ponudnik, ker širitev smučišča ni mogoča
Prav zato je treba biti inovativnejši od drugih, pravi Rainer Schultes, ki je nekoč potoval po svetu kot poklicni tekmovalec in takoj spoznal, da je nove omejitve in pravila pravzaprav treba razumeti kot obetavno
priložnost: hitro je pripravil tečaj »naravnega smučanja« za odrasle, saj ravno ti čedalje redkeje prihajajo v avstrijske smučarske šole. »Vsa smučišča okoli nas se širijo, mi pa se ne moremo širiti zaradi svoje zemljepisne lege, zato moramo vlagati v svojo 'programsko opremo'.« »Programska oprema« so za Schultesa njegovi smučarski učitelji. Denimo Albert Wohlfarter, ki ravnokar drvi po progi s svojo skupino. »Samo spomnite se: med smučanjem ni nič več ekstremnih gibov,« spet opozarja.
Proga nenadoma postane strma, zelo strma. Mnogim tu ne more pomagati niti novi smučarski slog. Zasliši se krik, ki mu sledi padec, in smučarka s severa Nemčije se trese v snegu, ker je očitno prezrla napis:
Strmina z 80-odstotnim naklonom, samo za zelo izkušene. Albert Wohlfarter jo pomiri in jo previdno popelje na manj strmo smučarsko progo. Čez nekaj minut prismučajo do varne ravnine.
Modno smučanje ali retroslog?
»Včasih glava ne more narediti tega, kar lahko naredi telo,« pove Wohlfarter filozofsko in se nasmehne. In včasih niti ne potrebuje modne smučarske tehnike, ampak ji bolj koristijo posebne psihološke sposobnosti dobrega učitelja. To vsekakor velja za napredne smučarske začetnike, ki so navajeni tehnike zarezovanja in se teže privajajo novemu slogu. Popolni začetniki se bodo z novo tehniko pravzaprav nekoliko laže naučili smučati. Vsi tisti, ki bodo vztrajali pri starem slogu, pa tvegajo, da bodo čez deset let videti že popolnoma zastareli, ko jim bodo govorili: »Tvoje smučanje je tako retro, čisto v slogu drugega desetletja našega stoletja.«
prirejeno po zapisu Johanne Rüdiger, Welt.de
