Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

"Za fotra": S kolesom okoli Slovenije 5.del

Naslednji dan dvignem rit ob 6.30 in šok! V Kopru je bilo že ob 7-ih zjutraj 25 stopinj, jest pa napadat Črni kal. Po obilnem zajtrku je od mene 2 uri šprical kot v savni. Pripeljem do Kozine, se napojim z vodo in Isostarjem in naprej do Divače. Tu zavijem proti Sežani, kjer se cesta vsaj malo poravna. Po 20km klanca kar paše, ane? Po krajšem ogledu Sežane se odpravim naprej na Kras.  Dutovlje, prihajam. Zares se odpre čudovit svet, kjer človek pozabi, da goni kolo. Zavijem še do Pliskovice, ki je zelo lepa mala vasica in potegnem vse do Gorjanskega. Naredim špricer pavzo. Že od jutra naprej obljubljajo popoldanske nevihte, vendar od dežja nič. Grem naprej do vasice Komen, kjer zavijem za Branik. Cesta me lepo pripelje še v Vipavsko dolino, kjer močno zadiši po sivki. Človek bi kar vohal, vohal in vohal…

Ura je bila še mlada, zato sem pičil naprej do Nove Gorice. Po predlogu prijatelja Romana, zavijem še v Goriška Brda. Hvala Roman. Zakaj pa ne, če sem že v bližini, si rečem. Zapeljem se do Uroša Valentinčiča, ki ima turistično kmetijo v Podsabotinu. Pri njem sem bil že lansko leto, ko sem kolesaril po Brdih. Ko parkiram kolo, pride še 5 kolesarjev v istih dresih. Slišim nemško *špraho* in se takoj zadebatiramo. Pozdravim lastnika Uroša; ta pa začne gostom iz Avstrije nositi pivo. Debelo pogledam, kot tele v nova vrata: a ti maš pivo tukaj, od kdaj pa to? Na turistični kmetiji dobiš samo domače proizvode, ampak ne pri njem! Lani, ko sem kolesaril, sem se za pivo vedno na koncu dneva ustavil v vaški gostilni 2km višje. Sedaj pa so ga kolesarji iz Avstrije prosili, če poskrbi zanje in ima vsak večer vsaj 2 kartona piva primerno ohlajenega. No, se je pivo tudi zame našlo. Bilo jih je deset; razdeljeni v hitro in počasno skupino in so en teden kolesarili po Brdih in tudi italijanski strani. Bravo fantje!

Počasi sem se namestil v sobi, stuširal, pojedel božanski narezek, nato pa… Začne me kljuvati v levem zapestju. Posledica včerajšnjega padca pred motelom. Cel dan tudi čutil nisem roke, zvečer pa "štala". Dlan mi je počasi zatekla in sem točno vedel, da ponoči ne bom nič spal. Uroš mi je priskrbel veliko plastenko z ledom. Hladil sem roko in se celo noč premetaval po postelji. 

Zjutraj pogledam roko, dlan je *zabuhla*, gibanje v zapestju omejeno. Pretipam vse kosti in koščice v dlani in prstih. Na srečo sem samo pretegnil vezi.  Se usedem za mizo, pojem zajtrk in kaj čem: grem naprej. To me pa res ne bo ustavilo, kar ne ubija- krepi!!! Se poslovim od Uroša in njegovega očeta, s katerim sva lani mnoge večere predebatirala, ob dobri kapljici, seveda. Poravnam račun, Uroš mi zaračuna športnih 30 eur za narezek, spanje in obilen zajtrk. S težavo zajaham kolo. Z levo roko komaj držim krmilo in čutim vsako majhno luknjo v asfaltu. To bo pa še zanimivo danes, si rečem. Ob Soči se peljem naprej, krmilo več ali manj držim samo z desno roko. Leva dlan počiva na krmilu in jo komaj uporabim za prestave.

Najtežjih 30km po celi Sloveniji vse do Tolmina. No , pa da ne bom samo stokal, pogled na Sočo in prelepo dolino pa je fantastičen. Sicer je cesta kar prometna, ampak tako pač je. Se pripeljem v Tolmin in takoj v lekarno. Gospa me pogleda in mojo roko, se prime za glavo in pravi: ja kaj se pa greste?  Lepo pozdravim , se nasmehnem in jo vprašam, če ima kakšno čudežno kremco za mojo roko? Odgovor poznam sam. Mi svetuje, da sem nategnil vezi in bi bilo najbolje odnehati. Seveda se s tem ne strinjam in to tudi ni v mojem planu. Rekel sem ji, da bom itak naredil pavzo in v bližnjem lokalu hladil roko eno uro. Potem bomo pa videli, kaj bo. To naredim in čez eno uro sem nazaj. Vprašam jo kakšne elastične povoje ima. Mi ponudi ožjega- ni dober, širši pa je ravno pravšnji. Povijem dlan, da malo bolj stabiliziram vse skupaj. To je to, takole bo šlo veliko lažje naprej. Se ji zahvalim za vse in odidem ven. Poleg lekarne zagledam še napis: frizerski salon. Zakaj pa ne, si rečem. Vstopim, snamem čelado in rečem: jest bi se pobril po glavi! Frizerki pa v smeh. Sicer se sam brijem po glavi že 25 let, ampak zakaj se ne bi malo razvajal. Prijazna frizerka me posedi na stol in v 5 min obrije. Lepo mi je počistila lase s čela in vratu, ampak bi mi še z vodo izprala glavo za vsak slučaj. Ok, rečem; vendar se moram prestaviti na drug stol, kjer mi nežno pod toplo vodo izpere glavo. Sedaj zopet na prvi stol, da še enkrat preveri, da je vse ok. Se lepo zahvalim za prelep *tretman* in ji rečem za račun. 2 eur vse skupaj, mi odgovori, jest pa jo prav debelo pogledam. Saj nisem pil pivo, ampak sem se ostrigel. Ona pa mi je odvrnila, da je pri njih cena britja glave pač takšna. Ko poravnam račun, lepo pozdravim in ko grem skozi vrata zavpijem nazaj, da pridem še.

 

 

Prvi del

Drugi del

Tretji del

Četri del

';