Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Primož Roglič kot tuba majoneze

Kolesarji bi bili najraje najboljši v vožnji navkreber. Najraje bi bili klancarji. Najraje bi bili vedno prvi na vrhu klanca. In kdor je klancar je posebne vrste kolesar, pav, zelo lahek pavček, pravzaprav, ki je prepričan, da kolesarstvo obstaja zgolj zaradi klancev. Potem, ko doživi poraz nekje na ravnini, za nekim debeluhom, ki sovraži klance a pošteno pešta pedalki po ravnem, klancar samo zmajuje z glavo in ga čaka na prvem štajgu. Tam se zopet postavi vozni red…
Tako nekako razmišljajo rekreativci, hobi kolesarji, amaterji ali kakorkoli jim že rečemo.

Kdor pa se enkrat udeleži prave kolesarske dirke, se hitro zave, da so klanci samo puzla v sestavljanki. Toliko pomenijo, kot na primer kakšno je vreme na dan kolesarjenja.
Kdo je kompleten kolesar? Tisti, ki je dober za v klance, po ravnem, po klancu navzdol, proti vetru, z vetrom, v ovinkih, v mrazu in vročini…povsod.
Kdo pa je tisti, ki lahko zmaga več etapno dirko, kot je na primer dirka po Franciji, na kateri nas letos navdušujeta tudi Slovenca Primož Roglič ali Kristijan Koren, ki je to dirko prevozil že osemkrat?
Tako dirko ne more zmagati samo kompletni kolesar, kot se jim reče, ampak posebnež, ki ima za take vrste dirk prave telesne in umske predispozicije. Tu pa se stvar precej zakomplicira. Dirko po Franciji lahko zmaga kolesar, ki v nobeni od 21. Etapah ni prvi v cilju! Kakšna zmaga pa je potem to? Krasna, vredna več sto tisoč evrov, kajne!?
Zakaj je Roglič tako poseben kolesar? Predvsem zato, ker ni vzgojen kolesar. To pomeni, da se je v ta šport pripeljal zelo pozno, tako pozno, da je glede na njegove uspehe to lahko že cirkuška točka. Zakaj kolesarji začenjajo s tekmovanji in treningi in tekmovanji in vsem, kar spada poleg že tam nekje okoli prvega razreda osnovne šole, če pa lahko počakaš konec pubertete in si kupiš specialko in… in …zmagaš, jasno!?

Primož Roglič je ves kolesarski trening obrnil na glavo ali natančneje napisano, postavil ga je na trhle nožice. Zdaj, ko smo ugotovili, da ne vemo do kam bo segel, smo že skoraj prepričani, da dlje v karieri, ko kolesar ostane svež, to pomeni, da ni pretreniran ali sploh treniran, boljše je zanj, ker za prave obremenitve vedno pride čas. V redu je če zganja kak šport, recimo skače s smučmi ali igra badminton ali odbojko, vse je v redu, tam nekje po dvajsetem pa naj se le usede na kolo. Tako bo lažje zmagal Tour. Kaj pa osnovna kolesarska šola? Ah, se bo že naučil kolesariti, ko se bo moral, ko mu bodo Valverde ali Contador ali Froome… pihali za ovratnik. Kaj pa je problem voziti se s kolesom? Pomembna je delna ravnoteža, poglejte Fromma in Martina in boste opazili, da osnovna kolesarska šola ne pomaga kaj dosti, če sploh kaj.

Ampak tri tedne, vsak dan, vseh 21 etap, ne izgubljati časa? To pa je napor. Kako to uspe Primožu Rogliču? Predstavljajte si tubo majoneze, ki jo ves čas stiskate in stiskate in jo tri tedne stiskate in je še vedno nekaj v njej. Ene tube pa izpraznite v momentu, na primer kake pregrešno drage ženske kreme za obraz. Zmanjka jo še preden vas je postalo strah, da jo bo hitro zmanjkalo. Tuba majoneze pa se po hladilniku valja, da človek pozabi kdaj jo je kupil, včasih pa se zgodi, da kupi novo, čeprav stare še ni iztisnil do konca. No, v tem je Rogličeva skrivnost. Njega lahko izstiskaš kot tubo majoneze počasi iz dneva v dan in zelo dolgo časa traja, da jo do konca izprazniš…
In potem pride najslajše…

Kako to, da je tako dober v kronometru, na ravnem, v klancih, po klancih navzdol in verjetno tudi med rjuhami in še kje?
Tak je verjetno zato, ker so mu starši zapustili gene, ki so najbolj uporabni ravno na kolesu. Trening je tu na tretjem ali četrtem mestu. Kdo živi v zmoti, da je delo bolj pomembno od talenta, da je talent le del uspeha? Talent je vse, delo pa samo bergla na poti, če kdaj talentiran človek izgubi voljo ali kompas. Če nisi talentiran, nimaš odličnih genov, boš z delom prišel do povprečja. Če si talentiran in deloven,  boš pa Roglič, drugače je to nemogoče… Če si nedeloven in zelo talentiran pa pride do tistega vprašanja, kaj je bolje biti: zdrav in reven ali bolan in bogat? Odgovor poznamo, a ne?

Primož Roglič je športni fenomen. V svojem primarnem športu verjetno ne bi dosegal take rezultate kot jih dosega v kolesarstvu. Še dobro, da se je našel ravno na sedežu, za balanco, na pedalih… Do kam lahko seže? Če je Tour kolesarski gral, upam, da ga bo dosegel večkrat. Čas je že, da postanemo “Danci, Luxemburžani, Švicarji”… mala kolesarska nacija, ki ima Tour zmagovalca! 

 

';