Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Prelepa Gorenjska

Gorenjci smo zadržani, malce sramežljivi, skopuški a prijazni, veseli, pripravljeni pomagati vsakomur, ki pomoč rabi. Tako nas opiše večina turistov tujcev. Najtežja vprašanja, ki jih lahko Gorenjcu zastaviš so: Kaj naj si ogledam, če pridem na Gorenjsko? Kam naj grem? Kaj naj si kupim, da me bo venomer spominjalo na prelepo Gorenjsko? Večina nas najprej pomisli na Bled in že kažemo smerokaze proti cerkvici sredi jezera. To je tudi najlažji odgovor. Tisti bolj »razgledani« turista lahko usmerijo že proti Kranjski gori, starem delu Kranja, kar v Julijske Alpe, mogoče na Šobec, pardon v Bohinj ali celo ob kako reko ali rečico. Potem pa se že začnemo praskati za ušesom, mencati na mestu in jecljati.

Seveda, obstajajo tudi jako razgledani Gorenjci vendar ti se ne sprehajajo kar tako ob cesti, da bi ga vsak turist lahko potrepljal po rami in zasul z vprašanji. Taki Gorenjci vam bodo na primer za začetek svetovali obisk Gorenjskega muzeja v Kranju. Tam je stalna razstava, ki nosi enak naslov kot tale članek: Prelepa Gorenjska. Ta razstava je po »tanovem« osnova za vse, kar si boste šli pogledat na Gorenjsko, prelepo Gorenjsko. In to ne pišem tja v en dan, ampak zaradi izkušenj več obiskovalcev Kranja oziroma turistov. Stvar deluje, obisk muzeja deluje. Deluje v tej smeri, da vas razstava tako potegne in pritegne, da si hočete videti celo prelepo Gorenjsko.

Razstavo Prelepa Gorenjska si lahko ogledate in jo doživite v gradu Khislstein v Kranju. Zasnovana je kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah. Približno 1500 let zgodovine je na ogled na 1500 m2, skozi zgodbe 1500 predmetov in fotografij. Vsebino posameznih sob povzemajo izbrani verzi iz Prešernovih poezij in ljudske pesmi, muzejsko pripoved pa oživljajo zvočni prostori ter dokumentarni filmi.
Najstarejše sledi človeka na Gorenjskem segajo nekaj deset tisoč let v preteklost. Prazgodovinska naselja in grobišča nekdanjih prebivalcev so bila odkrita v mnogih gorenjskih krajih. S prihodom Slovanov, ki so se pomešali s staroselci, je prevladala slovanska govorica. Pomešale so se zakladnice prastarih znanj in običajev, ohranila so se stara imena rek in gora. Predvsem pa se je ohranila veščina železarjenja, ki ga na Gorenjskem poznamo že 3000 let.
V gospodarnosti, navezanosti na zemljo, veri in maternem jeziku koreninita deželna zavest in zavest o slovenstvu. Zato so gorenjske domačije dale tolikšno število izobražencev, kar simboliziramo z oltarjem domovini. Obiskovalec doživi sobo kmečkega dekleta, ki pripravlja balo.

 

Sprehodimo se tudi skozi meščanski salon 19. stoletja.

Vstop v 20. stoletje simbolno zaznamuje podoba bohinjskega železniškega predora. Razvoj turizma, vzpon industrije, krvave morije dveh svetovnih vojn so zaznamovale podobo 20. stoletja.  Z izdelki najuspešnejših gorenjskih tovarn je predstavljena zgodba o uspehu in propadu gorenjske industrije. Razstavo zaključuje osamosvojitev Slovenije ter vstop v Evropsko Unijo.  Gospodarnost, modrost, dobrosrčnost, varčnost so vrednote, vtkane v tisočletno gorenjsko dediščino.
Razstava Prelepa Gorenjska je poklon deželi in ljudem, ter klic k srčnosti, da skrbno ohranjamo, kar smo prejeli od prednikov. S tem besedami, najlepše zaključijo predstavitev v Gorenjskem muzeju.
Najzanimivejše je pa dejstvo, da kar si videl in doživel v muzeju, to hočeš videti in doživet zdaj, v tem času.
A še vedno večina Gorenjcev ne ve, da je zdaj Gorenjski muzej v Khislsteinu osnovna turistična ponudba in se najde pri klasičnih ponudbah.

Ena od klasičnih vendar v zadnjem času malce zapostavljena ponudba je kampiranje v kampu Šobec. Veste, zdaj je to najbolj romantična Gorenjska točka. 
Kamp Šobec se razprostira v prijetni senci borovega gozda med reko Savo Dolinko in manjšim jezerom z otokom. Prisotnost vode in dreves, razgledi na vrhove Karavank ter skrbno negovane zelenice  dajejo  enemu najlepših kampov v Evropi  edinstven značaj. Široka paleta objektov in storitev za  udobno bivanje v naravi, številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa ter idilična lega v samem osrčju Gorenjske so dodatni razlogi za  obisk. Šobec je mednarodno priznani kamp najvišje kategorije ponuja 400 skrbno urejenih kampirnih mest na 15 hektarjih površine.  Ponos kampa so leseni bungalovi zgrajeni v alpskem slogu, ki ponujajo najvišjo kakovost namestitve. Gostom je na voljo naravno kopališče z vodnim parkom, teniška igrišča ter  igrišča za odbojko na mivki, minigolf, nogomet in košarko. Šobec je zaradi svoje lege ob reki Savi izredno priljubljen med ribiči in kajakaši, spusti z rafti so organizirani dnevno. Neposredna bližina Bleda in Triglavskega narodnega parka naravnost vabita k odkrivanju naravnih in kulturnih znamenitosti Gorenjske!

Vsakega bralca teh vrstic je zagotovo pognala pred koledar, da si obkroži datum obiska Šobca. In kaj ima romantika veze s Šobcem? Kdorkoli enkrat prespi v lesenem bungalovu, bo vedel, kaj je mišljeno…
A to seveda še zdaleč ni niti osminka ponudbe, ki jo ponuja prelepa Gorenjska. Ne da bi se hvalili ampak to je najlepša pokrajina na svetu, če že ne v Sloveniji. Torej, v Sloveniji imamo po besedah ljubljanskega župana najlepše mesto na svetu in zdaj…po mojih besedah še najlepšo pokrajino na svetu.

Gorenjsko kolesarjenje

Opazili smo namreč, da nam v poletnem času družinsko kolesarjenje kar cveti. Opazili smo tudi, da nikjer drugje v Sloveniji ni toliko kolesarjev vsepovsod kot jih je ravno pri nas na Gorenjskem. Loško hribovje je postal meka gorskih in treking kolesarjev. Bohinj z okolico je postal zbirališče kolesarjev iz celega sveta. Kranjska gora ima v poletnem času že skoraj več kolesarjev kot pa je pozimi smučarjev zato smo se odločili predstaviti kar tri kolesarke poti, ki bodo zagotavljamo, navdušile vse ljubitelje kolesarjenja. Dajemo garancijo! Reklamacij ne bo, garantiramo!
Vse tri poti ali steze so »prevozne« za družine. Seveda pa je treba opozoriti, da je kolesarski krog okoli občine Gorenja vas – Poljane nekaj povsem drugega kot pa sta kolesarski stezi v Bohinju in Kranjski gori zato ga priporočam tistim družinam, katerih imajo vsi člani že dobro fizično kondicijo in so dobro opremljeni z vso potrebno kolesarsko opremo.
Kolesarjenje postaja zelo priljubljena oblika preživljanja skupnega družinskega prostega časa. Otroke na kolo, starše z njimi in dan je lahko popolno družinsko doživetje.
Vendar nekaj zadev moramo vedeti. Kolesarji so del prometa zato se morajo zavedati, da je varnost na prvem mestu pomembnosti potem pa pridejo ostali užitki. Slovenija je skopa s kolesarskimi stezami vendar zato toliko bolj bogata s privlačnimi in ne toliko prometnimi potmi. Za vse, ki bi radi s svojo družino prekolesarili kak lep dan ali lep kos dežele, smo izbrali nekaj tipičnih družinskih kolesarskih izletov.

Preden se z družino odpravite na kolesarjenje je potrebno podati nekaj osnovnih nasvetov, da bi se lep dan ne spremenil v pravo družinsko moro.
-Tako otroška kolesa kot tudi starševska, morajo biti tehnično brezhibna. S tem se bomo izognili nepotrebnim težavam na poti. Nasvet: pred prvim izletom naj specializirani serviser koles pregleda in po potrebi popravi vsa vaša kolesa.
-Guma poči, ko to najmanj pričakujemo. Ne pozabimo na mini orodje, zračno tlačilko, rezervno zračnico in pribor za montažo in demontažo plašča. Ne smemo pozabiti, da ima vsako kolo svojo velikost zračnice! Nasvet: vsak serviser vam bo priporočil, kakšno orodje morate imeti vedno s sabo.
-Žeja in lakota na kolesu prej presenetita. Nasvet: Eden od staršev naj vzame nahrbtnik ali kolesarsko torbo v katero naj da dodatno pijačo in kaj za pod zob.
-Čelada je danes obvezna tako za otroke kot starše. Nasvet: Starši, bodite pozorni, kako si otrok povezne čelado. Ni dovolj zgolj imeti jo na glavi. Čelada mora biti na otrokovi glavi nemoteča in varno, ne pretesno in ne preohlapno zapeta.
-Slovenija že ima kolesarske steze zato najprej te prekolesarite. Nasvet: na kolesarskih stezah, kjer ni avtomobilov, boste pridobili »družinske« izkušnje, ki jih boste lažje potem uporabili za kake druge poti, kjer se avtom ne boste mogli izogniti.
-Dan pred odhodom dobro preverite vremensko napoved. Nasvet: v poletnem času se vreme hitro spreminja. Tudi močno sonce je lahko zelo moteče.

 

Foto: gorenjski-muzej.si, sobec.si

';