Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Predstavljamo Polono Batagelj

Najboljša slovenska cestna kolesarka je dvakrat nastopila na olimpijskih igrah. Piše Urša Pintar

Polona, kako bi se na hitro predstavili?

Sem Polona Batagelj in prihajam iz Ajdovščine. Sem cestna kolesarka in študentka doktorskega študija prava.

Kakšni so bili vaši kolesarski začetki in kaj vam ta šport pomeni danes?

Začela sem na gorskem kolesu. Na svoji prvi kolesarski tekmi pri devetih letih sem jokala od napora, vendar sem že takrat vedela, da sva si s kolesom usojena. Leta 2009 sem se odločila, da bom gorsko kolo zamenjala s cestnim, in nikoli nisem obžalovala te odločitve. Od takrat mi kolo in kolesarstvo pomenita način življenja. Na kolesu uživam, ker mi daje občutek svobode in nadzora hkrati, poleg tega obožujem hitrost.

Katera tekma, nastop, dosežek … vam največ pomenijo?

Največ mi gotovo pomenita oba nastopa na olimpijskih igrah. To so sanje vsakega športnika in vesela sem, da so se ravno meni uresničile. Potrebnega je bilo veliko dela in truda, da sem lahko dvakrat stala na startu olimpijske dirke. Zelo sem hvaležna svoji družini, trenerju Sašu Rupniku in seveda vsej ekipi BTC City Ljubljana, ki so mi vedno pomagali na tej poti. Reprezentančni nastopi mi nasploh veliko pomenijo, saj sem ponosna, da prihajam iz Slovenije, in vedno ponosno oblečem slovenski dres. Seveda je tu še veliko drugih dirk, ki ti ostanejo v spominu. Ena takšnih je gotovo lanska, prva zmaga ekipe (Eugenie Bujak) na dirki WWT, potem je tu Flandrija z nešteto navijači … Gre za tako posebne tekme, ki ti dajo toliko zadovoljstva in lepih občutkov, ki se jih enostavno ne da opisati. Ravno zaradi tega šport močno vpliva tudi na sam osebnostni razvoj športnikov.

Žensko kolesarstvo je v primerjavi z moškim podcenjeno. Kako to komentirate?

Seveda. Žensko kolesarstvo mogoče nikoli ne bo tako priljubljeno kakor moško. Zavedati se je treba, da ima moško kolesarstvo že dolgo zgodovino. Menim, da ves ženski kolesarski svet poskuša prehitro in na silo doseči takšno prepoznavnost in raven, kot so je deležni moški. Vendar je treba dati času čas. Vsako leto gre na bolje, vsako leto imamo več televizijskih prenosov ženskih dirk in uživamo več medijske pozornosti. Ženske bi morale biti navsezadnje bolj privlačne za sponzorje kakor moški, zato menim, da se za prihodnost ženskega kolesarstva ni treba bati.

Kaj pa prihodnost ženskega slovenskega kolesarstva?

Velika prelomnica za žensko slovensko kolesarstvo je bila gotovo ustanovitev profesionalne ženske ekipe BTC City Ljubljana. Menim, da je bilo to nekaj velikega. Hvaležna sem obema sponzorjema, da sta nas podprla, ne da bi vedela, v kaj se spuščata. Poudariti je treba, da gre za ekipo, ki nastopa na največjih tekmovanjih, kot so npr. Flandrija, zadnja etapa Toura na Elizejskih poljanah, Vuelta … Če bi takšen program dirk vozila slovenska moška kolesarska ekipa, bi se o tem gotovo veliko govorilo. Na splošno menim, da se tudi za prihodnost slovenskega ženskega kolesarstva ni treba bati. Vse več je mladih punc, ki si se odločajo za ta šport, in prav to me navdušuje in veseli. Ko sem sama začenjala, deklet na cestnih kolesih skoraj ni bilo videti. Razlika je danes očitna in to je nekaj najlepšega.

Kje se sami vidite v prihodnosti?

Sama tudi po končani karieri ne želim izgubiti stika s kolesarstvom. Rada bi predvsem delila svoje izkušnje z mladimi dekleti in še naprej pomagala pri vzpenjanju ženskega kolesarstva. Na splošno pa se v prihodnosti vidim v pravnih vodah. Študij prava in nasploh pravo sta mi zelo blizu, zato bi se rada preizkusila tudi na tem področju.

';