Poletov potep: S kolesom po poteh Auerspergovih gozdov Poljanske doline ob Kolpi
Poljanska dolina ob Kolpi je bila nam gorskim kolesarjem znana že od prej, ko smo v to dolino hodili na vsakoletno veslanje po kanjonu reke Kolpe od Bilpe do Srednjih Radencev.
Med vožnjo s kanujem smo opazovali ravno prav strme gore, ki se dvigajo nad reko, do nadmorske višine 1000 m. Letošnje leto pa smo se odločili, da ta neokrnjeni naj južnejši del Slovenije raziščemo še z gorskimi kolesi.
V dolini je veliko označenih kolesarskih poti in pešpoti, katerih opis se najdejo na internetu, v zgibankah ali na tablah ter na turističnih točkah. Pešpoti so dostikrat prestrme za vožnjo v klanec in tudi kolesarji nismo ravno dobrodošli, razen če je pot uradno dvonamenska.
Tako se zanesemo na našo intuicijo ter informacije od domačinov, ki radi povedo, da se z vrha Kozic oz. "Kujzic" kot pravijo domačini, vozijo po pešpoti navzdol s polno vzmetenimi kolesi. To je označena krožna pešpot, ki ima oznako lešnika in hrasta ter pohodnika popelje do najlepših razgledov kanjona reke Kolpe.
Pešpoti zajemata del pobočja Poljanske doline ob Kolpi ter Spodnjeloške in Obkolpske doline, popotnika pa vodita od reke Kolpe do prepadnih sten visoko nad njenim kanjonom. Obe poti sta krožni in večji del vodita po istih poteh. Daljša je dolga 14 km, nanjo se lahko podate iz Predgrada ali krajša, ki ima izhodišče v Lazih in meri 9 km.
Vročega nedeljskega jutra v avgustu se odločimo, da tudi mi del te pešpoti prevozimo z gorskimi kolesi. Za izhodišče si izberemo Srednje Radence. Ob reki Kolpi se peljemo po asfaltirani cesti do kraja Laze pri Predgradu. Tu zavijemo strmo v klanec, kjer se asfaltna cesta kmalu spremeni v makadamsko. Makadamska pot nas vodi do kraja Spodnji Log ali po kočevsko »Unterlag«, kjer so do 2. svetovne vojne živeli kočevski Nemci. Spodnji Log je vasica, ki leži tik pred našim vzponom na Kozice. Spomeniki na pokopališču ob cerkvi nas spominjajo, da so tu živeli kočevski Nemci in Slovenci v sožitju, saj so spomeniki še iz časa 19. stoletja, z napisi v nemščini in v slovenščini. Ravno tako veliko slovenskih priimkov zveni nemško in marsikateri domačin omeni, da je njihova stara mama govorila samo nemško.
Pot nadaljujemo proti vrhu Kozic, označena pešpot je na zemljevidu videti zelo strma, zato se odločimo, da raje nadaljujemo po gozdni cesti, katerih tu res ni malo. Pot se v prijetni senci rahlo vzpenja proti vrhu, ravno prav za razmišljanje o drugih stvareh, kot na primer, da so tu včasih govorili dvojezično, od kje vse te gozdne poti, kje so sedaj razseljeni potomci kočevski Nemcev, morda bi se ravno oni radi vrnili na počitnice v te kraje…
No kakorkoli, že nas je gozdna pot pripeljala do najvišje točke pešpoti 819 m.n.m, kje se nahaja »Rauhova parga«.
Razgledi se razprostirajo na kanjon reke Kolpe.Pot nas pelje mimo Županovega vrta do razgledne točke na Kozicah, 730 m.n.m., kjer stoji TV oddajnik.
Od razgledne točke sledi atraktiven spust do vasi Predgrad in po stari pešpoti nazaj do našega izhodišča v Dolu, kjer je sledil skok v osvežujočo obmejno reko.
Predgrad je večja vas v Poljanski dolini in je konec 19. stoletja pogorela, saj je bila večina hiš takrat lesenih, ter kritih s slamo ali leseno skodlo, tako kot povsod v Poljanski dolini ob Kolpi. Les za gradnjo hiš so domačini dobili od takratnih lastnikov gozdov grofov Auerspergov, ki so imeli v lasti gozdove vse do Ljubljane. Iznajdljivi Poljanci so zadnjega Auerspergovega oskrbnika gozdov večkrat napili in tako brez njegove vednosti kradli les lastnikom. Kasneje so se Auerspergi odločili, da del gozda razdelijo prebivalcem za gospodarjenje z njim. Parcele so še danes razpršene po gozdovih in povezovalne gozdne poti nam lahko služijo tudi za kolesarjenje.
V času Ilirskih provinc je bila Bela krajina v okviru novomeškega okrožja razdeljena na metliški in črnomaljski kanton. Ohranjeni so zapisi, da so se leta 1813 pod Daljnimi njivami domačini grdo znesli nad francoskimi vojaki. Na tem mestu je danes francoski kamen, ki pohodnike na Najjužnejši slovenski pešpoti Damelj-Radenci spominja na to dejanje.
Iz našega izhodišča, kjer smo tudi prespali, v "Kanu kampu Radenci ob Kolpi", smo si tudi to turo priredili svojim potrebam in se po glavni cesti vzpeli do stare ceste proti "Radenskemu kalu". Tu smo zavili levo na gozdno pot, ki nas je popeljala na vrh Boršta 624 m.n.m. (Radeči glaj), z vrha je sledil lep spust po gozdni vlaki do vasi Špeharji, kjer smo se po stari pešpoti ponovno spustili do reke in si privoščili osvežujoče kopanje, v bližini jame Kobiljače, nedaleč od vasice Breg. V tej vasici stoji še zadnji delujoči mlin ob reki Kolpi.
Kolpa je imela v največji vročini takrat že dobrih 26°C.
Turistična ponudba v Poljanski dolini ob Kolpi je pestra in cenovno dostopna. Skoraj v vsakem večjem kraju ob Kolpi, boste našli kamp ali gostišče, kjer vam polega nočitve nudijo tudi zajtrk in izposojo čolnov, kanujev, SUP-ov, koles…
Primeri cen v dolini Kolpe:
KOLESARJENJE: 15,00 EUR/dan
ČOLNARJENJE – RAFTING PO KOLPI: 15,00 -31,00 EUR/dan
SUP-anje: 5,00 EUR/uro
KAMPIRANJE: 6,00 – 8,00 EUR/noč
SPANJE V LESENIH HIŠKAH: 14,00 – 16,00 EUR/noč/oseba
SPANJE V SOBAH: 14,00 – 20,00 EUR/noč/oseba
SAMOPOSTREŽNI ZAJTRK: 4,00-5,00 EUR
V dveh dneh smo praktično prekolesarili lep del Poljanske doline ob Kolpi, vendar je ostalo še toliko poti ne prevoženih in ne obiskanih vrhov, da se naslednje leto ponovno vrnemo in delno ponovimo turo, če nas pot ne bo zanesla tudi na drugo stran reke, kjer se ravno tako razprostirajo globoki gozdovi in ravno prav strmi klanci, z označenimi kolesarskimi turami.
