Poletov potep: S kolesom okoli Jugoslavije, 3.del

Fotografija: ni podpisa
Odpri galerijo
ni podpisa

Pot v dolžini 4000 km sem razdelil na 20 približno enako dolgih etap s ciljem, da vsak dan prekolesarim cca. 200 km. Kako pa mi bo zadani cilj uspeval pa je bilo težko predvideti, saj je dnevna količina kolesarjenja zelo odvisna od vremenskih razmer na poti. Že doma sem si zadal nalogo, da vozim pretežno podnevi, saj moj namen ni bil rušenje nekih hitrostnih in dolžinskih rekordov, ampak se naužiti lepot ob poti. Vsekakor bi bilo za to pot smiselno planirati več etap in si med potjo vzeti več časa za ogled znamenitosti, vendar sem bil zaradi dolžine letnega dopusta časovno omejen na max 23 dni. Štart in cilj poti je bil planiran v Kranjski Gori, izpred vodnjaka, ki je pred hišo moje sošolke Tine.

Nekatere fotografije so slabše resolucije za kar se opravičujem...

Iz Prizrena proti Peči me prehiti ogromno  ferarijev, lamborginijev, jaguarjev in ostali avtomobili prestižnih znamk. Lastniki pa domači Švicarji in Italijani.  V Peči nočim v hotelu s klimo. Vročina ne popušča.

 

 

 

11. etapa – 14.08.2018 - Peštani – Tetovo: 180 km, 2100 vm

 
Na pot proti Ohridu sem krenil še ponoči in ravno pred Ohridom sem dočakal sončni vzhod. Že zjutraj je bila huda vročina in visoka vlaga.  Pot me je vodila preko Struge in ob Črnem Drimu do Debarja, kjer sem se napasel oči na prečudovitih razgledih. Prometa do Debarja skoraj ni bilo, tako da je bila pot en sam velik užitek. Iz Debarja proti nacionalnemu parku Mavrovo se cesta vseskozi vzpenja in po dobrih 40 km klančka sem prišel do prelaza na višini cca 1300 m, nato pa spust proti Gostivarju cilju etape, Tetovu. V hotelu Tivoli sem rezerviral sobo in si v hotelu privoščil vrhunski ramstek, ki sem ga poplaknil s pivom in vse to za dobrih 10 eurov. Po obilni večerji, ali poznem kosilu, sem se oblečen v črne kratke hlače in obut v natikače po zadnji modi sprehodil po ulicah Tetova in zažgan od sonca sem se kar nekako zlil z okolico.
Zanimiva je pot od Gostivarja do Tetova, saj so celo pot strnjene vasi. Hiše pretežno revne, vsake toliko pa vmes vile da te kap. Med pretežno razpadajočimi kripami pa pripelje tudi top mercedes, pa ferrari, bmw, vendar vse z italijanskimi registracijami, ker veliko albancev (Tetovo je pretežno albanski) dela v Italiji.
 
        
 
 
ni podpisa
ni podpisa
Pogled na Črni Drim 
 
 
 
 
 
ni podpisa
ni podpisa
Jezero Mavrovo         
              
 
 
ni podpisa
ni podpisa
V hotelu Tivoli
 
 
 

12. etapa – 15.08.2018 - Tetovo – Peč: 180 km, 2400 vm

 
Iz Tetova vzpon na cca 1100 mnv, nato spust ter nato prekrasen vzpon na prelaz Prevale na Kosovu. Prečudovita pokrajina s hribi, kot da so baloni napolnjeni z vodo, saj iz vsepovsod curi. Izvir vode je bil celo sredi ceste. Edino kar kazi prečudovito naravo, to pa velja tako za Makedonijo, Kosovo in nasploh za vse Balkanske države, so smeti. Kamor koli pogledaš smeti, smeti in spet smeti. Smetnjakov skorajda ni, če pa že so so polni in vrag si ga vedi kdaj nazadnje izpraznjeni. Na poti od prelaza Prevaje proti Prizrenu so ob poti luksuzni hoteli in kar ne morem verjeti, da sem na Kosovu. 
Iz Prizrena proti Peči me prehiti ogromno  Ferarijev, Lamborginijev, Jaguarjev in ostali avtomobili prestižnih znamk. Lastniki pa domači Švicarji in Italijani.  V Peči nočim v hotelu s klimo. Vročina ne popušča.
                      

                     

ni podpisa
ni podpisa
Prelaz Prevale – 1515 m            

 

 

ni podpisa
ni podpisa
Smeti sredi nacionalnega parka                          

 

 

ni podpisa
ni podpisa
Kolesarska steza

 

 

13. etapa – 16.08.2018 - Peč – Podgorica: 190 km, 3600 vm


Zbudil sem se v rahel dež, vendar je dež prenehal še pred štartom v novo epsko etapo. Že v Peči sem doživel organiziran napad potepuških psov.  2 spredaj, po dva krat dva s strani in en zadaj. Sem sprical s solzilcem  na vse strani samo jih je bilo prevec, tako da me je resil samo še aufzic in sprint. Potepuški psi so nasploh problem balkanskih držav, saj jih nimajo pod nadzorom in se prosto gibajo. Sicer naj ne bi bil nevarni, jih pa verjetno zmoti ropotanje kolesa. Močno zadihan po šprintu in z utripom preko 160 sem pričel z vzponom na mejni prehod. 20 km klanca na nadmorsko višino 1755 m in kar 1200 višinskih metrov. Vršič je proti temu vzponu mala malica.  Potem pa spust na cca 900 m pa spet klanec na 1370 pa spet spust na 900 pa spet 16 km klanca na 1500..... in se je nabralo novih 190 km in preko 3000 visine. Del poti je sel tudi cez gradbisce avtoceste, tako da sem ga gonu po blatu in sem bil usran kot  ihanski brancin. V Podgorici mi je uspelo kolo oprati v avtopralnici, sebe pa sem opral v privat hotelu, kjer sem si rezerviral prenočišče.  Današnja pot je bila do sedaj najtežja, pa tudi najlepša, čeprav je bil del poti preko gradbišča. Kljub temu da je bila trasa izredno težka,  je pa ta pot iz Berane proti Podgorici dosti lepša kot tista, po kateri gre trasa exyu breveta.

                 

     

 

ni podpisa
ni podpisa
Prelaz Kula                           

 

 

 

ni podpisa
ni podpisa
Spust proti Podgorici                       

 

 

 

 

 

ni podpisa
ni podpisa
Po vožnji preko gradbišča

 

 

14. etapa – 17.08.2018 – Podgorica – Kotor: 200 km, 2900 vm

Dopoldne sem se vozil po prekrasni pokrajini vzdolž Skadarskega jezera. Res da so bili trije kar resni vzponi, samo pozabiš, ker je pokrajina res prelepa, če odšteješ smeti. V hudi vročini sem prispel v Ulcinj in pot od tu naprej mi je poznana, saj sem to pot od Ulcinja do Lazareta (mejni prehod z Italijo) prevozil že leta 2005. Imel sem se namen zapeljati na plažo, vendar me je gužva od tega odvrnila in sem raje pot nadaljeval ob črnogorski obali do Kotorja, kjer je bil cilj 14. Etape. Vožnja po Jadranski magistrali je vse prej kot užitek, je čista loterija, saj samo čakaš kdaj te kdo nasadi. Kultura voznikov katastrofa, pa naj bojo to domačini, ali pa tujci. Gužva in vročina, naredita svoje. Trikrat sem doživel rahel dotik z avtobusom, sicer pri majhni hitrosti, vendar vseeno ni bilo prijetno. Molim, čeprav ne znam, da živ pridem do Kotorja. Od Ulcinja do Kotorja gre cesta samo gor dol, kot bi risal kardiogram, vroče je bilo kot pri norcih, plaže so bile  polne kopalcev, eno budalo pa je svoje kolo gonilo proti severozahodu. Proti večeru sem srečno prispel v Kotor in se nastanil v Hostlu.


                   

         

ni podpisa
ni podpisa
Realno stanje                       

 

 

ni podpisa
ni podpisa
Vzhod nad Skadarskim jezerom                       

 

 

ni podpisa
ni podpisa
Morje

 

15. etapa – 18.08.2018 - Kotor – Zaostrog: 210 km, 2900 vm


Se za dobrih 210 km blizje koritu v Kranjski gori. Relief jadranske magistrale je kot zobje od žage, s tem da je kakšen zob višji in drugi nižji. Vrocina ubija, sonce mi je pribijalo od zgoraj, asfalt od spodaj. Ce pristejem še vroč veter, ki mi je pihal v prsa, dobiš popoven dan. Čeprav sem imel namen že od Ulcinja, da noge namočim v morje, mi je to uspelo šele danes. Ustavil sem se na lepi plaži ob cesti in si pretegnil utrujene nožice v morju. Kakšna odrešitev.  Spraševal sem se, kaj hudiča mi je treba iti naprej, saj mi tukaj nič ne fali. Proti večeru sem prispel v Zaostrog in se lotil iskati prenočišče. Dobiti kaj ugodno je utopija, nazadnje mi le uspe za 30 eurov najeti sobo s tremi posteljami. Gazdarico sem poskušal prepričati, da bom spal samo na eni postelji in da mi ceno spusti, vendar brez uspeha. Vzemi ali pusti. Da pa ne bi spal kje ob cesti, sem se le odločil in sobo najel.

 

ni podpisa
ni podpisa
Dubrovnik

 

ni podpisa
ni podpisa
Žuja

 

ni podpisa
ni podpisa
Lipa naša

 

O avtorju:

Matjaž Golob, rojen 17.07.1965 v Novem mestu, po poklicu diplomirani inženir gradbeništva, poročen in oče dveh sinov, kolesar, član Kolesarskega kluba SPRINT Novo mesto,  tekač….Ideja, da prekolesarim krožno pot ob meji bivše skupne države Jugoslavije s sosednjimi državami, se mi je porodila v letu 2017, ko sem v 10. dneh uspešno opravil s krožno potjo preko vseh glavnih mest bivše skupne države.Traso sem zasnoval s pomočjo aplikacije Ride With Gps, izbiral pa sem poti čim bližje mejam in da so te ceste normalno prevozne, se pravi da so asfaltirane, ker sem se na pot odpravil s tekmovalnim cestnim kolesom Pinarello marvel, s tem da sem ga obložil s ustreznimi torbami za prtljago. Širina gum 25 mm. Skupna teža prtljage je na koncu znašala 16 kg.

Spisek prtljage:


1. ZDRAVILA in KREME
pranesa, aspirin, xizal, nalgesin, nasonex, nodol, krema za sončenje, labelo, krema za roke in obraz, turbo gel, chamois creme, energijski geli

2. OSEBNA HIGIJENA
zobna nitka, zobna krtačka, zobna krema, milo, papirnate brisače, vlažilni robčki

3. OPREMA
rezervna guma, rezervne zračnice, set za demontažo gume in set za krpanje zračnice, nož, solzilec, set imbus ključev, power bank, kabli za polnjenje, mobitel, mp3, polar ura in polar pas, spalna vreča, olje in krpe guma, rezervne napere, ključ za menjavo naper, rezervni nosilec zadnjega menjalnika, tlačilka

4. PROSTI ČAS
natikači, 3 x nogavica, kopalke, 3 x kratke hlače, 1 x trenirka dolga, 3 x mikica

5. ZA KOLESARJENJE
čevlji, 3 x nogavice, velotoze za čevlje in čelado, nogavčki, rokavčki, 3 x kratke hlače, 2 x podperilo, 3 x kratke majice, 1 x dolga majica, dežne hlače, dežna jakna, anorak, jakna z dolgimi rokavi, kapa, čelada, dolge in kratke rokavice.

 
 
 
Brez donatorjev ne bi šlo: 
 
LEKARNA NOVAK
 
STREŠNIKI GOLOB
 
KERAGRAD
 
PROACTION
 
TRGOVINA IN SERVIS KOLES SMOLE
 

Več iz te teme:

Komentarji: