Poletov potep: S kolesom okoli Jugoslavije, 2.del
Pot v dolžini 4000 km sem razdelil na 20 približno enako dolgih etap s ciljem, da vsak dan prekolesarim cca. 200 km. Kako pa mi bo zadani cilj uspeval pa je bilo težko predvideti, saj je dnevna količina kolesarjenja zelo odvisna od vremenskih razmer na poti. Že doma sem si zadal nalogo, da vozim pretežno podnevi, saj moj namen ni bil rušenje nekih hitrostnih in dolžinskih rekordov, ampak se naužiti lepot ob poti. Vsekakor bi bilo za to pot smiselno planirati več etap in si med potjo vzeti več časa za ogled znamenitosti, vendar sem bil zaradi dolžine letnega dopusta časovno omejen na max 23 dni. Štart in cilj poti je bil planiran v Kranjski Gori, izpred vodnjaka, ki je pred hišo moje sošolke Tine.
Nekatere fotografije so slabše resolucije za kar se opravičujem...
6. etapa – 09.08.2018: Golubac – Zaječar: 230 km, 2700 vm
Eol (grški bog vetrov) je uslišal moje molitve in nadaljevanje proti Zaječarju je bilo v rahlem vetriču. Ravnina je bila za menoj, sedaj pa me je čakala razgibana trasa gor in dol in to vse do cilja v Kranjski Gori. Pot je bila zanimiva, saj poteka ob reki Donavi. Za mene, ki sem vajen Krke je Donava res nekaj veličastnega. Pred Negotinom sem dohitel dve turistki in mi povesta, da kolesarita iz Budimpešte do Grčije, vendar naredita med 60-80 km na dan. Punci imata pač časa na pretek. V moji polomljeni Angleščini sem jima zaželel srečno pot in jo užgal naprej. Ceste so čedalje večji obup in na določenih odsekih bi težko še rekel cesta. V Zaječar sem prispel proti večeru in prespal v Srbija TIS hotelu. Je pa bil ta dan v Srbiji ravno praznik in imeli so krst. To se je jedlo, pilo in plesalo, kot tomorow never come. Ti pa res znajo!
7. etapa – 10.08.2018: Zaječar – Vlasina Rid: 190 km, 2600 vm
Še v temi sem krenil iz Zaječarja, tako da me je sončni vzhod dohitel nekje med polji proti Knjaževcu. V času kosila sem prispel v Pirot, mesto znano po gumah Tigar. Guma moje in tvoje mladosti. Tovarna še vedno stoji, je pa v lasti tujega kapitala. Od Pirota proti Vlasini sem se vozil skozi vasi duhov. Podrtije, sem pa tja kakšen starec, ki čaka na odrešitev. Mladina je že zdavnaj zbežala v bolj perspektivne kraje. In potem sem sredi teh podrtij zagledal vilo, kakršno vidiš samo v ameriških nadaljevankah. Vila z notranjim bazenom cca. 20 x 15 m, okolica spedenana v nulo. Vzel sem fotoaparat v roke, da ovekovečim to bogatijo, vendar sem se premislil in odpeljal naprej. Vrag si ga vedi, če ne bi nadaljeval s šibrami v riti?
Še pred mrakom sem prispel v Vlasino rid. Turistično naselje na višini cca. 1300 m, ki se nahaja ob Vlasinskem jezeru. Jezero je dolžine 11 km, vendar zaradi višine na kateri je, je le kratek čas ugodno za kopalno sezono.
8. etapa – 11.08.2018: Vlasina Rid – Kočani: 220 km, 2500 vm
Zbudil sem se v mrzlo jutro. Termometer je kazal vsega 8 stopinj in nase sem navlekel vse, kar se je navleči dalo. Čakal me je dolg in mrzel spust proti Bosilegradu in naprej proti Ribarcem, kjer sem zavil na cesto proti mejnemu prehodu med Srbijo in Makedonijo, od katerega sem bil oddaljen cca. 20 km. Po cca. 5 km vožnje mi je naproti prišla policija in me vprašajo kam sem namenjen. Povem jim da v hribe na mejni prehod, ter naprej v Krivo Palanko. Izvem, da je ta prehod samo za domačine in da se moram vrniti v Ribarce in potem do Kyustendila v Bolgariji in nato proti mejnemu prehodu z Makedonijo. Celotno pot mi je sicer podaljšalo za 30 km, je pa bila cesta gladka kot tepih. Potem pa preko mejnega prehoda Gueshevo v Makedonijo. Med potjo proti Kočanim sem izgubil natikače, tako da sem nabavil nove v Probištipu in to natikače po zadnji modi. V Kočane sem prispel proti večeru in se nastanil v privat hotelu.
9. etapa – 12.08.2018: Kočani – Demir Kapija – 210 km, 2400 vm
Za zajtrk 35 km lepega zmernega klanca, potem je šlo malo navzdol in spet 15 km klanca in potem spust proti Strumici. Ceste na tem delu Makedonije so kot iz pravljice, saj je pretežno nov asfalt, kar pa je lahko tudi moteče, sploh pri visokih temperaturah ko se asfalt zmehča in ti smrad po katranu pribija direktno v nos. Med potjo sem srečal tri Makedonce, ki so mi pomagali rešiti problem z blokeji, saj je bil levi povsem fuč, ker vedno pri ustavljanju stopim na levo nogo. Ustavil sem se pri Tashe Dudovem v Gevgeliji, ker pa ni imel blokejev za look, sem moral menjati pedala. Iz Gevgelije proti Demir Kapiji se 10 km vozim po makadamu, ker nisem hotel na avtocesto. V Makedoniji se je dovoljeno po AC voziti s kolesom, ravno tako v Srbiji. Med potjo sem si preko bookinga v pizzeriji Lovac rezerviral sobo s klimo in ko sem prispel, mi gazda pokaže kje naj bi prespal in mi je prijazno povedal, da klima ne radi. Gledam sem po prostoru, vendar klime nisem videl in mu to tudi povedal, njegov odgovor pa je bil:« Pa rekao sam da ne radi.« Ker sem mu povedal kar mu gre, me je peljal v drugo sobo, ki pa je imela klimo in je tudi delala.
10. etapa – 13.08.2018 – Demir Kapija – Peštani: 210 km, 3200 vm
Kraljevska etapa. Vročina je bila krepko preko 35, vendar sem se po tolikih dneh vročine že nekako privadil. Lep 30 km vzpon proti Prilepu, kjer se iz 200 mnv povzpneš skoraj na 1000 mnv. Potem spust proti Bitoli in spet vzpon proti Kozjaku na skoraj 1200 mnv in spet spust proti Tsarevemu Dvoru, kjer sem si vzel čas za odmor in kosilo. Po kosilu in počitku pa me je pot vodila do Prespanskega jezera in na prelaz na višini 1562 m. Med vzpenjanjem proti vrhu je čudovit razgled na Prespansko jezero, z vrha prelaza pa je čudovit razgled na Ohridsko jezero. Čakal me je še spust proti Trpejci in etapo sem v poznem popoldnevu zaključil v Peštanih, kjer sem najel sobo za 8 eurov.
O avtorju:
Matjaž Golob, rojen 17.07.1965 v Novem mestu, po poklicu diplomirani inženir gradbeništva, poročen in oče dveh sinov, kolesar, član Kolesarskega kluba SPRINT Novo mesto, tekač….Ideja, da prekolesarim krožno pot ob meji bivše skupne države Jugoslavije s sosednjimi državami, se mi je porodila v letu 2017, ko sem v 10. dneh uspešno opravil s krožno potjo preko vseh glavnih mest bivše skupne države.Traso sem zasnoval s pomočjo aplikacije Ride With Gps, izbiral pa sem poti čim bližje mejam in da so te ceste normalno prevozne, se pravi da so asfaltirane, ker sem se na pot odpravil s tekmovalnim cestnim kolesom Pinarello marvel, s tem da sem ga obložil s ustreznimi torbami za prtljago. Širina gum 25 mm. Skupna teža prtljage je na koncu znašala 16 kg.
Spisek prtljage:
1. ZDRAVILA in KREME
pranesa, aspirin, xizal, nalgesin, nasonex, nodol, krema za sončenje, labelo, krema za roke in obraz, turbo gel, chamois creme, energijski geli
2. OSEBNA HIGIJENA
zobna nitka, zobna krtačka, zobna krema, milo, papirnate brisače, vlažilni robčki
3. OPREMA
rezervna guma, rezervne zračnice, set za demontažo gume in set za krpanje zračnice, nož, solzilec, set imbus ključev, power bank, kabli za polnjenje, mobitel, mp3, polar ura in polar pas, spalna vreča, olje in krpe guma, rezervne napere, ključ za menjavo naper, rezervni nosilec zadnjega menjalnika, tlačilka
4. PROSTI ČAS
natikači, 3 x nogavica, kopalke, 3 x kratke hlače, 1 x trenirka dolga, 3 x mikica
5. ZA KOLESARJENJE
čevlji, 3 x nogavice, velotoze za čevlje in čelado, nogavčki, rokavčki, 3 x kratke hlače, 2 x podperilo, 3 x kratke majice, 1 x dolga majica, dežne hlače, dežna jakna, anorak, jakna z dolgimi rokavi, kapa, čelada, dolge in kratke rokavice.
