Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kolesarjenje za telebane, šestič

To, kolesariti kot profi,  je sicer nemogoče, če niste poklicni kolesar. Poklicni kolesarji so posebni ljudje. Poklicni kolesarji se ukvarjajo s športom, za katerega najboljši slovenski rekreativci na kolesu, tisti, ki niso nikoli tekmovali na najvišjem nivoju, amaterskem, sploh nimajo pojma, za kaj gre. Lahko da so vnesli v telo kaj takega, kot morajo profiji, da so konkurenčnim onim, s katerimi hodijo v isto službo, a to je tako, kot če bi  v fička nalili raketno gorivo.

Poklicni kolesarji so veliko bolj normalni ljudje kot oni, ki jim rečemo noro dobri rekreativci na kolesu. Hecno je, da se marsikdo od njih sploh ne zna peljati dobro, pač pa zgolj hitro. Če je dobro isto ko pravilno, učinkovito in lepo.

Poklicnemu kolesarju se ljubiteljski kolesarji lahko najbolj približamo, če skušamo posnemati njihovo obnašanje na kolesu, tehniko vožnje.
Tori Bortman je na spletni strani Bicycling zapisala nekaj, kar bi lahko poimenovali Kolesarjenje za telebane, in pri nekaterih naših zapisih nas vodijo njeni stavki bolj, pri drugih manj. Tokrat precej.
Za kolesarje na najvišji ravni je značilno, da so biciklisti »lahki na pedalih«, se pravi, da so sposobni v hipu reagirati na karkoli se pač med vožnjo zgodi v pelotonu.  Ali če si kaj zaželijo storiti sami. Nenadoma skočiti naprej in v beg, razbiti skupino, ne da bi sploh prestavili. Če se odločijo za prestavljanje, je to za ostale v skupini, tudi tik poleg njih,  skoraj neslišno dejanje, ne samo zato, ker je kolo tako dobro nastavljeno in podmazano, pač pa, ker to počnejo z občutkom.  Ker tik pred prestavljanjem popustijo napetost na verigi. Kako? Enostavno – malo manj močno pritiskajo na verigo, in med prestavljanjem največkrat sedijo.

Tudi vi in mi, ki smo rekreativci, in ne bomo nikoli dirkali v pravem pomenu besede, kar pomeni, da ne bomo vozili na meji padca, sem ter tja pa se od napora podelali v hlače ali pa kislo pljunili ono, kar nam napor potisne iz želodca, no, tudi mi se lahko dovolj  pravilno vozimo. To nam ne pomaga le med našo vadbo, pač pa tudi, ko moramo povečati hitrost pred semaforiziranim križiščem,  da ujamemo zeleni val, skratka, vedno smo pripravljeni na akcijo, ki jo bomo izvedli mehko in odločno, vendar ne na silo.

.
Biti lahek na pedalih je opis vrtenja pedal z mehkobo in z enakomerno porazdelitvijo teže. Obstaja zelo enostaven način ugotovitve, kateri del obrata uporabljate med vožnjo. Če se pri višji frekvenci vrtenja pedal vaša zadnjica rahlo dviga je to zato, ker potiskate pedala zgolj navzdol, zanemarjate pa drug del obrata.  To je oglato kolesarjenje, ki je povsem drugačno od mehkega.

Zadeve lahko vzamemo dobesedno v svoje noge.  Z desno nogo v pedalu se postavimo v položaj »ura je dve« in nadzirajte moč vašega obrata -  nikakor ne le na silo ne potisnite z nogo navzdol. To bo koristilo zgolj zgornjim mišicam na sprednjim strani nog, ne pa lepoti izvedbe, še manj učinkovitosti. Ko dosežete spodnji del obrata, se pravi območje med »ura še štiri do sedem«, si zamislite, da podplat vašega kolesarskega čevlja skušate z drgnjenjem po podlagi očistiti blata, ki se je tam nabralo.  Torej: nogo potisnete nazaj tako, da aktivirate tudi zadnjo stegensko mišico in mišico v zadnjici.  V tem položaju bo vaša leva noga v položaju z največ moči, zato vas bo zamikalo, da bi desno nogo malo odpočili.  Najpomembnejše je, da desno nogo zdaj  dvignete navzgor in čez vrh in  končate obrat – to je najpomembnejši in najbolj zapleten del obrata. To je del med »ura je sedem in ura je enajst.« To bo povzročilo, da se bo tudi moč na drugi nogi lepo porazdelila med pritiskom navzdol in  potem med vsem obratom. Naredil boste čudovite, kar cvetoče obrate. In potem več njih. In potem boste morda vedno vozili tako.
Morda se vam zdi vse malo zapleteno, z vsemi opisi mišic in gibanj. Če poenostavimo: kar gre na eni strani dol, gre na drugi gor, oboje pa naj sodeluje in si pomaga in da je videti lepo – predvsem pa morate začutiti mehkobo in sopomoč obeh nog.

Včasih je dobro nogo močno dvigniti v navpični položaj, tako boste uporabili mečne mišice in mišice na zadnji strani stegen. Pomaga tudi, če pazite na obrat, pravilen, ko kolesarite navkreber – takrat je najtežje voziti pravilno, a hkrati mehko in lepo.
Mojstra dela vaja. Veliko vožnje, opazovanje drugih, ki znajo. Povprašajte jih, kako jim je to uspelo.

';