Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kar 178 držav sodelovalo v Uri za Zemljo

Ljubljana, Maribor, Celje, Bled, Izola, Ljutomer, Krško in številna druga slovenska mesta, skupaj skoraj trideset, so danes ob 20.30 uri izklopila dekorativno razsvetljavo svojih najpomembnejših znamenitosti, kot tudi javno razsvetljavo številnih ulic in trgov. To je bil slovenski prispevek k največji globalni prostovoljni akciji »Ura za Zemljo«, ki jo WWF organizira že deseto leto zapored. Prvič so luči ugasnili tudi na cerkvi Sv. Marije na blejskem otočku.

Akciji ugašanja luči v svojih domovih med 20:30 in 21:30 so se pridružili mnogi slovenski državljani ter številne ustanove in podjetja, ki jih je WWF pozval k razmisleku o tem kako lahko kot posamezniki ali institucije prispevajo k boju proti največji nevarnosti našega časa – podnebnim spremembam. Letos se je akciji v Sloveniji pridružila tudi družba Union Hoteli, ki je ugasnila razsvetljavo v vseh svojih ljubljanskih hotelih.

»V Uri za Zemljo je letos sodelovalo kar 178 držav in več kot 7000 mest. Po svetovnem vrhu lani v Parizu, kjer so države sprejele nov podnebni sporazum, se državljani množično združujejo, da bi podprli ukrepe svojih držav za preprečevanje podnebnih sprememb. Slovenija se je skupaj z ostalimi članicami EU zavezala k 40% zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030. EU kot celota je od leta 1990 zmanjšala svoje emisije za 19%, medtem ko se je BDP povečal za 44%. To je dokaz, da okoljski ukrepi in ukrepi za boj proti podnebnim spremembam prispevajo tudi k gospodarski rasti, ne le ohranjanju okolja in narave«, je dejal *Martin Šolar*, direktor WWF Adria.

Učinkovito ukrepanje proti podnebnim spremembam zahteva sodelovanje tako poslovnega sektorja kot državnih ustanov in nevladnega sektorja. Le z skupnim delovanjem lahko preprečimo nadaljnje segrevanje planeta, da le-to ne bo doseglo kritične meje 2 °C, in ohranimo planet kot ga poznamo.

»Trošimo več kot imamo na razpolago in že desetletja hodimo v debel minus. Zaradi našega nespametnega delovanja ter podnebnih sprememb lahko kmalu ostanemo brez čiste vode, zdravih gozdov in morij, osnovnega kapitala, ki ga potrebujemo za delovanje naše družbe. Spremembe se začnejo pri posamezniku, a veliko vlogo igrajo tudi podjetja, ki morajo svoje poslovanje spraviti na bolj trajnostne tirnice,« je zaključil Šolar.

';