Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kako je Aljažev stolp prišel v dolino

S Triglavom in Aljaževim stolpom je povezanih toliko zgodb, da bi jih zlahka strnili v 123 knjig. Toliko let je na vrhu Triglava  (Troglava)  Aljažev stolp. In »ta pleh  ima dušo« so 7. septembra, pripetega pod cougar helikopterja  Slovenske vojske v 12 minutah pripeljali na mojstranski travnik.

Ekipa strokovnjakov ZVKDS so je na ta projekt vzdrževalnih in restavratorskih posegov temeljito pripravila. Ničesar niso prepustili slučaju, ne na Triglavu in ne v Mojstrani.
Z vsemi  dejstvi  je zasičen slovenski medijski prostor, zato  mi je urednik dejal,  naj se zapisa  lotim bolj osebno.

 

A je vseeno treba še pred tem dodati, da je dovški župnik Jakob Aljaž, prihodnje leto bo 130 let, kar je prišel v to faro. Mnogi ne vedo, da je bil Aljažev stolp v mejah Loškega gospostva. To je utemeljil dr. Pavle Blaznik. Dovška župa je bila v 13. Stoletju ena od 17 loških freisinških upravnih enot.  Triglavski svet, skupaj s severno steno je bil skupna last 137 upravičencev dovške občine. Da je Aljaž še samostojnejše nastopal  proti strnjenim nemškim krogom je od dovških upravičencev za 1 goldinar kupil vrh Triglava in tam 7. avgusta 1895 postavil Aljažev stolp. Sam ga je izrisal, izdelal ga je mojster Anton Belec iz Šiške. V delovodniku ga je zavedel pod številko 81. Z vlakom so ga pripeljali do Mojstrane. Tam je Aljaž najel šest močnih domačinov, ki so razstavljene dele v dobrem tednu znosili iz doline na goro.

Aljaž je v takratni, nemški  Deschmanovi koči, današnjem Staničevem domu, poslušal, kako na vrhu sestavljajo stolp. Bila je taka megla, da se ni podal na vrh. In ni dosti manjkalo, da bi operacijo  zaustavilo za letalce slabo vreme.
Samo nekaj trenutkov po tistem, ko je Rajko Lotič, Mojstrančan, zaposlen v Slovenski vojski,  s transportnimi trakovi opasan stolp pripel na kavelj, ki sta ga operaterja helikopterja spustila do simbola, se je pripodila na vrh megla in ga zagrnila. Ekipa na Triglavu, vodja projekta, dr. Martin Kovačič, mag. Gorazd Lemajič, Igor Peršolja in Rajko Lotič so zadovoljni sestopili do Kredarice, do doline jih je tudi pralo.

Tudi 82-letni Franjo Potočnik iz ulice Jakoba Aljaža v Mojstrani  je  bil v sredo na vrhu Triglava. Nekaj se je govorilo, da bodo Aljaža tisti dan odpeljali v dolino, pa je rekel, grem pogledat. In to že 1046 –tič !!!!! Franjo je eden ustanoviteljev Društva prijateljev Triglava, drugi  je Zvone Frantar, predsednik je bil Janez Jager, Jožeta Kumra in Igorja Zlodeja ni več. Zagotovo bi bila na dogodku, ko so pripeljali Aljažev stolp v dolino.
Člani društva so se,  z vsemi potrebnimi soglasji lotili, napravljeni v bele kombinezone, kakršne uporabljajo forenziki, so se lotili obnove Aljaževega stolpa leta 2012. Pred tem so ga obnovili, prepleskali 2003.
Direktor ZVKDS, arhitekt  Jernej Hudolin je za medije dejal, da so na stolpu našteli več kot deset plasti barv. In dodal, da gre zahvala vsem, ki so skrbeli za Aljaža izpostavljenega vsem vremenskim ujmam.

Za ohranjevalnik zaslona imam fotografijo, ki sem jo posnel iz helikopterja 12. Junija pred 27 leti. Takrat sem imel srečo in so mi gorski reševalci in alpinisti dovolili, da sem se jim pridružil na takrat tajni akciji na vrhu Triglava.
Nekaj časa sem bil z alpinisti in reševalci tudi sam na vrhu Aljaževega stolpa. S cepini so morali odkopati konico stolpa, da se je videla znamenita zastavica z letnico postavitve. Kasneje sem bil priča, skupaj s snemalcem RTV Ljubljana Janezom Kališnikom v helikopterju, ki je krožil med  izobešanjem nove slovenske zastave. Nekaj tednov pred razglasitvijo samostojne Slovenije.  Zastav takrat resda ni imela še grba, a je celoten dogodek, več kot izvrstno fotografiral 21 člansko ekipo, ki je po zahodu sonca, na z baklami osvetljenem, zasneženem Triglavu dvigovala zastavo,  urednik fotografije Dela, Joco Žnidaršič. Zagotovo je bil  med vsemi takratnimi fotoreporterji največkrat službeno, peš, na Triglavu. Spremljal je vsakoletne pohode stotih žensk na vrh očaka. V bistvu se Joco lahko zahvali prav slabemu vremenu, da so ga kot prvega Slovenskega fotografa ovenčali leta 1977 z nagrado World Press Photo.  Šel je proti Kredarici,  skupaj z metereologom, ki je gnal otovorjene konje na Kredarico. Enemu je na snegu zdrsnilo in je potegnil za seboj tudi vodnika. Joco se je obrnil in z Nikonom ovekovečil  te trenutke na črno beli film.

Do Triglava ima zagotovo vsak Slovenec spoštovanje. Tako, kot ga ima do vizionarja, velikega Slovenca in domoljuba Jakoba Aljaža, ki je na izviren način postavil piko, pardon, Aljažev stolp na vrh slovenske zemlje.
Ob stoletnici prihoda na Dovje so mu pod vasjo, ob regionalni cesti postavili bronasti spomenik. Zagledan je proti vrhu. Takrat je veliko dela opravil sodnik Miha Kersnik, domačin, ki je včeraj prišel pogledat in fotografirat dogodek.
Le-ta je s pozitivnostjo zasenčil vse druge dogodke petka, 7. septembra.
Ekipo, mag. Barbare Ravnik iz Narodnega muzej Slovenije, Ksenijo Kovačec, generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino, Damjano Pečnik, državno sekretarko Ministrstva za kulturo in druge članice »zemeljske« ekipe je prišel pozdravit tudi Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora. Kot vem, edini župan, ki je v prostem času pilot jadralnega padala. Skočil je z več vrhov, doma in v tujini.

Občina Kranjska Gora  si je za občinski praznik izbrala 7. avgust.  Občina Medvode, kjer je bil Jakob Aljaž rojen 6. Julija v Zavrhu pod Šmarno goro, si je njegov rojstni  dan izbrala za občinski praznik.
In čez mesec dni bodo iz delavnice KOV Jeseničana, Voja Jovičiča obnovljeni in restavrirani Aljažev stolp ponovno pripeljali v Mojstrano. Le da bo prevoz na vrh Triglava, kot je dejal  prvi pilot, stotnik Davorin Draginc, še zahtevnejši poseg.
 

 

';