Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

"Grand Depart" in nekdo bo manjkal…

Letošnja, 104. dirka po Franciji se bo začela v nemškem Düsseldorfu. Ne po naključju, temveč z namenom. Nemci se vračajo v prvo kolesarsko ligo, Nemci hočejo zopet na vrh, Nemci so pozabili polpreteklost. Pardon, navijači so jo pozabili že zdavnaj, politiki pač ne. Kolesarstvo in politika? V Nemčiji se je pred leti zgodil javni linč njihovega športnika desetletja, Jana Ullricha, spomnimo se ga, to je tisti mladenič, ki so mu po zmagi na Touru, leta 1997, napovedali kariero »da te kap«. Res je imel infarktno kariero, ki jo je zaključil s popolnim infarktom. Hvala bogu ne telesnim, »samo« duševnim. Doping. Ta kolesarski smrtni greh. Ta večni spremljevalec vseh, ki se prebijejo v prvo ligo kolesarskega športa. Napak. Ne smem posploševati. Pa vendar, tako nerazumnega stanja, kot je v kolesarstvu, ni v nobenem drugem športu. Nemčija se je zaradi Jana povsem distancirala od kolesarstva. Po televiziji ni bilo moč videti nobene dirke, še najmanj pa Toura. Dopinga ni oprostil nihče. No, navijači so bili tisti, ki so pozabili na njegove grehe, novinarji nikoli, še danes ne. Politika sploh ne.

Novinarjem in politikom je rekel: Je** te se in odkolesaril...

Ullrich je edini Nemec, ki je zmagal na Touru. To se je zgodilo točno pred dvajsetimi leti in vsi smo pričakovali, da bo ravno od glavna zvezda Velikega Starta v Düsseldorfu. Namesto tega bo za lastno čast, na dan Velikega Starta, dobrodelno kolesaril v Bocholtu. Jan je bil velik kolesar in ima danes osebne sponzorje, kajti spet kolesari, ne tekmuje, kolesari pač.  Razumljivo ali ne. Organizator Toura, podjetje ASO ga noče v bližini »Gran Departa«, zato, ker je grešnik, dopinger. Ostali povabljenci niso, Richard Virenque, Laurent Jalabert, Bjarne Riis…so prav tako grešniki, vendar so svoj greh priznali in se pokesali, Jan pač ne. Jan ni nikoli priznal, kar so mu dosodili. Dve leti brez tekmovanj, taka je bila kazen svetovne kolesarske zveze leta 2006. Kazen je bila potrjena leta 2012, in vsi Janovi rezultati med 1. majem 2005 in julijem 2006, so bili črtani iz zgodovine. Jan je kolo obesil na klin, se preselil v Švico in doživel živčni zlom. Novinarji so ga tako blatili, da je moral kloniti. Štiri leta se ni prikazal v javnosti. Vse, kar je naredil, je bilo, da je otroka peljal v vrtec in šolo ter nazaj. Štiri leta ni sedel na kolo.
Düsseldorf je Jana hotel na Startu. Bil naj bo promotor vrnitve Nemčije na kolesarski zemljevid, oziroma med najboljše kolesarje na svetu. Pristal je, da bo na startu in ko je rekel usodni Da, so zopet novinarji planili po njem. Spet so vključili pranje umazanega perila z doping detergentom. Vendar je že naslednji dan sledilo presenečenje! Jan je rekel: Jebite se! Ne potrebujem zopet sranja, dovolj vas imam in je preklical svoj podpis. Jana Ullricha ne bo na Velikem Startu v Nemčiji, raje bo dobrodelno vozil svojega Rosea, lepo oblečen v Rapha oblačilca. Navijači se bomo zaradi politike in novinarjev mrhovinarjev, obrisali pod nosom. No, če bomo ta dan v Bcholtu, bomo ob njem, Cesarju, kot so ga Nemci ljubkovalno klicali. Kaj Jan dela danes? Iz Švice se je preselil na Mallorco in tam ima trening kampe za rekreativce. Vozi Rose, nosi Rapho in uživa. Da, zopet gleda kolesarske dirke in večkrat reče, da so Nemci kolesarski narod. Nemci so, novinarji in politiki, niso… To so njegove besede…

';