Gorski kolesarji so boljši ljudje

 Sprehod skozi kolesarnico med trdaki, softiči, mešančki, prostaki.

V prejšnji številki Poleta smo vam predstavili cestna kolesa, po domače specialke, in trekinge. Skratka, cestake, kolesa, s katerimi se vozimo po asfaltnih ali lepo vzdrževanih makadamskih poteh. Tokrat so na vrsti kolesa, ki jih vozijo, če tako zapišemo, boljši ljudje, in to po ne brezpotjih, ker se tja ne sme... po vseh neasfaltranih poteh, cestah, je bolje.

Naslov je vzet iz ene od tem na najbolj obiskanem kolesarskem forumu pri nas. Debata se je razvnela v smeri, da so tisti ljudje, ki se vozijo z gorskimi kolesi, boljši od onih, ki se vozijo s cestnimi. Če sem temo prav razumel, a vem, da je nisem, je sprožila malo vojno med cestarji in traktoristi (tako cestarji imenujejo gorske kolesarje). Vojna? Besedna vojna. Moderator foruma je moral ukrepati in odstraniti nekatere žaljivke, ki so šle že pod gume. Razprava mi je postala še toliko bolj zanimiva, ker sem tudi sam opazil, da se ti skupini uporabnikov različnih koles zelo razlikujeta.

 

Ko sem začel preiskovati ljubitelje gorskega kolesarstva ali kolesarjenja, sem že na začetku treščil v nepričakovano deblo. Mlad prodajalec v eni mariborskih prodajaln koles mi je dal jasno vedeti, da se gorski kolesarji že med seboj razlikujejo. Še preden mi je začel odgovarjati na vprašanje, je pomenljivo vprašal: »Kam spadate? Med trdake, softiče, med oboje, med prostake, spustaše, umazance ...?« V prevodu v kolesarjem bolj priljubljen angleški jezik bi me vprašal, ali se zanimam za hardtail gorsko kolo, za full suspension ali polnovzmeteno kolo, ali za all mountain, freeride, enduro ali downhill gorsko kolo? A so vsa ta kolesa sploh gorska kolesa?

Da ne boste presenečeni, ko boste stopili v trgovino in hoteli kupiti le gorsko kolo, in da ne boste tako butasto zijali v prodajalca, kot sem jaz, vam bom razložil, po čem in kako jih ločite.

Po vrsti
Hardtail ali gorsko kolo trdak je nam najbolj domače iz rodbine gorskih koles. Je najbolj podobno prvi generaciji gorskih koles. Najlaže ga prepoznate po sprednjem vzmetenju oziroma po sprednjih blažilnikih. Okvir kolesa je tak, kot je bil na začetku razvoja gorskih koles. Ta kolesa se še danes najbolje prodajajo. Namenjena so za makadam, gozdne poti, kozje stezice in tudi za tiste, ki jim je vzpon bolj pri duši kot spust. Ob nakupu takšnih koles morate vedeti, da vam bodo tresljaje blažile samo sprednje vilice in bo zadnji del kolesa še vedno težko nadzorovati, zato boste mogoče še naprej bentili nad slabimi cestami, luknjami in koreninami. Za takšno kolo vam bodo še najbolj hvaležni roke in ramena, a hrbtenica in zadnjica bosta še vedno trpeli. Hardtail je tudi najlažje od gorskih koles in nekateri ga ljubkovalno kličejo gorska specialka.

 

Full suspension ali polnovzmeteno ali gorsko kolo softič, boste prepoznali takoj, ko boste opazili vzmetene sprednje vilice in nekje na zadnjem delu okvirja zagledali še eno vzmet ali blažilnik. Ta kolesa so nadgradnja trdakov. Vse tisto, kar ste pogrešali pri trdakih, boste občutili pri softičih. Vaša vožnja po makadamskih, luknjastih cestah bo postala užitek.Tekoča bo in predstavljali si boste, da ste na asfaltu, le da je okoli vas vse cvetoče in dišeče, nikjer ne vonja po izpušnih plinih ne sluha po besnih avtomobilistih in motoristih. Obe vzmetenji se lahko naravnata na vašo težo, zato bo vožnja še bolj tekoča. Takšno kolo namenjamo vsem, ki se radi udobno, hitreje, varneje in manj boleče vozite po brezpotjih. Polnovzmeteno kolo je namenjeno seveda tudi tistim, ki se poleg hitrega vzpenjanja na hrib radi tudi hitro spuščajo navzdol, ali drugače povedano, namenjeno je tekmovalcem oziroma dirkačem.

 

All mountain, trail, enduro, gorsko kolo je nekakšna mešanica med softiči in trdaki. Zadnja leta je gorskokolesarski prodajni hit in ljubljenček uporabnikov. Na tem kolesu boste prav tako opazili vzmetenje spredaj in zadaj. Namenjeno je tistim rekreativnim kolesarjem, ki se jim ne mudi navzgor. Ko pridejo na vrh, se umirjeno spustijo v dolino. Ker ne znajo skakati s kolesom ali so za take dogodivščine prepametni ali prestari, vzljubijo all mountain kolo, saj jim ponuja varnost, zanesljivost, užitek. Kolo kljub videzu ni težko, zato je priljubljeno tudi pri tistih, ki se jim vendarle malce bolj mudi na vrh hriba. Vožnja je uživaška tudi po različnih brezpotjih. Če kolesu dodate še zelo udoben sedež, nekoliko višje toporišče in tako tudi krmilo, bo udobje toliko večje. Telo se bo takega kolesa najbolj razveselilo.

 

Pred nakupom takšnega kolesa še enkrat poglejte na svoj emšo. Mogoče ste že prestari. Prostaka boste prepoznali po neverjetno dolgih vilicah in prvič boste pri gorskih kolesih lahko ugotovili, da je krmilo precej višje kot sedalo. Takšno kolo je tudi polnovzmeteno, le da imajo vzmeti še več t. i. hoda. Namenjeno je vztrajnežem, ki si prigarajo pot na vrh samo zato, da se potem spustijo nazaj v dolino, a njihovi spusti so vse prej kot smuk. Obvezno so začinjeni s skoki do zavidljivih višav. Ob nakupu prostaka si seveda poleg integralne čelade priskrbite še obvezne plastične zaščite vseh sklepov.

Downhill ali spustaška gorska kolesa so narejena za adrenalinske odvisneže. Pred nakupom še bolj natančno preverite svoj emšo. Spustaše boste lahko opazili tudi, kako se s svojim strojem peljejo s sedežnico ali gondolo proti vrhu. Zakaj? Ker se ti junaki ne trudijo s potjo navzgor. Kolo so si priskrbeli zgolj zaradi užitka pri spustih v dolino. Vsi so opremljeni z ogromno poguma in se vozijo večinoma po progah, prirejenih za spust. Ob takšnem kolesu boste pomislili, da je nekdo motorju za motokros ukradel motor. Kolo je težko dobrih 20 kilogramov, vzmetenje ima najdaljši hod in pnevmatike so najširše. Vedno ga priporočamo samo izkušenim in od adrenalina odvisnim kolesarjem.

 

Naštel sem kolesa, s katerimi boste uživali v gozdu, stezicah, makadamu, skratka povsod, kjer se vam bo zdelo lepo. Po prebranem se boste, upam, laže odločili, katero gorsko kolo vam bolj pristaja.
Izberite po svoji volji in ne pozabite, da ste gorski kolesarji boljši ljudje. Ne morem sicer razložiti, zakaj, ker se tema na kolesarskem forumu še ni končala, a nekako globoko v sebi čutim, da je v tem nekaj resnice.