Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dunaj za vzpodbujanje kolesarjenja, kaj pa Ljubljana?

Na Dunaju se s kolesom v toplejših mesecih leta vozi približno 260.000 ljudi, kar je približno enako številu prebivalcev Gradca, drugega največja avstrijskega mesta. Kolesarji imajo na Dunaju na voljo 1270 kilometrov kolesarskih poti. Mesto z različnimi premišljenimi akcijami vzpodbuja kolesarjenje.

Kot je v pogovoru za STA dejal referent za kolesarjenje Dunajske agencije za mobilnost Martin Blum, želi Dunaj, ki je najhitreje rastoče mesto v Evropi, doseči, da bi čim več meščanov uporabljalo kolo in javni mestni prevoz, saj želijo prevoz z avtomobilom v mestu zmanjšati na 20 odstotkov. Mesto tako ciljno vzpodbuja kolesarjenje, pešačenje in uporabo javnega prometa.

V zadnjih letih je na Dunaju kolo postalo vedno bolj uveljavljeno in priznano prevozno sredstvo tudi s strani ostalih udeležencev v prometu. Avtomobilisti se sedaj zavedajo, da morajo računati tudi na kolesarje, kar je bilo pred 20 leti po besedah Bluma skoraj nepredstavljivo.

Kot dodaja, je tudi konfliktov z vozniki avtomobilov vedno manj, to pa velja tudi za pešce. Zasluga za to gre načrtnim akcijam osveščanja in označitvi kolesarskih poti z zeleno barvo. Izdali so tudi knjižnico z nasveti ter pravili in predpisi za kolesarje.

Dunaj si želi, da bi bilo kolesarjenje v mestu priljubljeno v vseh letnih časih, za kar imajo več akcij in načrtnih politik. Pred prihodom jeseni so že septembra imeli brezplačne preglede koles. V oktobru so pripravili tudi posebno akcijo brezplačnih pregledov osvetlitve na kolesu, ko so lastniki ob pregledu tudi prejeli kupon za popust pri nakupu ustrezne opreme.

Pozimi na Dunaju opažajo velik upad kolesarjenja, saj v primerjavi s poletjem takrat v avstrijski prestolnici kolesari le tretjina kolesarjev, a tukaj po besedah Bluma še obstaja velik potencial. V mestih, kot je Koebenhavn, pozimi kolesari od 60 do 80 odstotkov vseh kolesarjev. Eden od ukrepov mesta Dunaj, da bi bi se približali tem številkah, je recimo, da v zadnjih letih glavne kolesarske poti pozimi čistijo prioritetno.

Kolesarji na Dunaju imajo na voljo tudi brezplačno mobilno aplikacijo App Bike Citizens, ki jim omogoča čim lažjo navigacijo po mestu.

Letni proračun mesta za kolesarsko infrastrukturo je približno pet evrov na prebivalca (na Dunaju živi skoraj 1,8 milijona ljudi). Med letoma 2010 in 2014 je bilo teh sredstev okoli 30 milijonov.

Na Dunaju imajo že od leta 2003 tudi avtomatsko izposojo koles v okviru projekta City Bike. Dunaj je bil pravzaprav pionir v svetu pri tovrstni izposoji. Trenutno je v avstrijski prestolnici na voljo 120 postaj in 1500 koles, na leto pa v sistemu zabeležijo milijon voženj. V naslednjem letu nameravajo mrežo še povečati, saj ugotovitve kažejo, da sistem najbolje deluje, če so posamezne postaje postavljene na razdalji 300 do 400 metrov.

Kaj pa Ljubljana?

Podobno kot v Ljubljani mesto Dunaj financira postaje za izposojo koles, sam sistem izposoje pa je v domeni zunanjega izvajalca. V Ljubljani je bil sistem samopostrežne izposoje koles Bicikelj vzpostavljen leta 2011 v okviru javno-zasebnega partnerstva med mestno občino in podjetjem Europlakat.

MOL je kot javni partner pri omenjenem projektu zagotovil lokacije za postajališča in za oglaševalske objekte, ki so del projekta. Europlakat pa je kot zasebni partner pri projektu prevzel stroške vzpostavitve in upravljanja sistema izposoje koles Bicikelj ter skrbi za njegovo delovanje. V slovenski prestolnici je v projekt Bicikelj trenutno vključenih 36 postaj in 360 koles. Do konca septembra letos je bilo v okviru projekta Bicikelj opravljenih več kot tri milijone voženj, so za STA pojasnili v MOL.

V Ljubljani imajo kolesarji sicer na voljo dobrih 224 kilometrov kolesarskih poti.

Ljubljanska občina v proračunu nima posebej namenjenih izdatkov za urejanje kolesarskih stez in druge infrastrukture, ker so te investicije večinoma prepletene in vključene v projekte (ob)nove cestne infrastrukture in javnega prostora, tako da ločenega podatka ni možno dobiti. So pa na voljo konkretni podatki za nabavo opreme, kot so števci kolesarjev in kolesarska stojala, Na leto gre za približno 50.000 evrov. Se pa sredstva za kolesarjenje po navedbah MOL vsako leto povečujejo.

';