Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dejan Zavec: zakaj tečem?

Do nedavnega je bil v mojem življenju boks tako rekoč vse, kar je bilo – zdaj pa je to vlogo prevzel tek. Na treningih sem vedno znal najti svoj mir in tudi pri teku je enako. Ne, danes nimam več želja, da bi dosegal ekstremne rezultate in da bi bil na visokih obratih, kar sem vsak dan doživljal zadnjih dvajset let. V tem trenutku sem predvsem ljubitelj teka in narave ter tega, da si lahko skozi tek omogočim zdravo fizično in psihološko stanje. To je čas, ko lahko uredim svoje misli, ko lahko pogledam v prihodnost – in pogledam v to, kam želim, da gre moja pot. Ob teku poleg iskanja življenjskega ravnovesja namreč najraje delam načrte za prihodnost.

Moj glavni cilj pri treningu danes je užitek. Zakaj? Pri teku znam podoživljati osebno preteklost in sedanjost ter tudi pogledati v prihodnost. Hkrati se zavedam, da to pomeni najbolj enostaven način za izločanje različnih toksinov, škodljivih za telo – rezultat na koncu pa je hkratna krepitev duše in telesa.

Ljubezen do teka sem začel razvijati po­vsem nezavedno. V otroških letih sem živel v Halozah, gibanje pa je bilo tam sa­moumevno. Čeprav sem bil še otrok in se nisem zavedal, da gibanje prinese to­liko pozitivnega, sem imel to nekako v krvi. Zavestno sem se s tekom začel ukvarjati pri svojih 16 letih – takrat ko sem se spoznal z boksom. Seveda pa sem bil pred tem velikokrat aktiven skozi igro, nogometna žoga je bila naš otroški vsakdanjik.

Ko se odločam o izbiri tekaške proge, sledim svoji želji po raznolikosti: najbolj uživam na teku ob Ptujskem jezeru, po ptujskih gozdovih, zelo pri srcu mi je tudi park Ljudski vrt – velik del trim ste­ze je zelo gozdnat. Izbiram predvsem poti, kjer teren ni dolgočasen; dejstvo je, da v življenju stvari prehitro postanejo samoumevne in enostavne. Moje vodilo je tako vedno bilo in bo: če želiš od sebe dati nekoliko več, spreminjaj. Zamenjaj okolje. Tako doživljaš nove dražljaje, ki te sami vabijo, da spet obuješ tekaške copate. Seveda pridejo dnevi, ki niso najboljši. A hočeš ali nočeš, na dolgi rok vidiš, da gibanje koristi. Osebno najlepše občutke doživljam takrat, ko se mi ne ljubi in bi raje ostal doma, a vseeno grem – in na kon­cu vem, da je bila odločitev dobra. Po treningu si vedno lahko rečeš, da si naredil nekaj najboljšega zase: odvrgel celodnevni stres in napolnil baterije za jutri.

Izjemno velik pomen v svojem življenju od nekdaj dajem tudi prehrani. Glede prehrane se mi zdi zelo nazorna primerjava z avtomobilom: če v avto daš napačno gorivo, ali sploh ne deluje ali pa deluje zelo slabo. Enako je tudi s človeškim or­ganizmom. Skozi leta sem spoznal, da je vnašanje kakovostne in uravnote­že­ne prehrane zelo pomembno – če se­veda od sebe pričakuješ kaj več kakor zgolj enostavno gibanje. Sam skušam skrbeti za čim bolj raznolik prehranski načrt z velikim vnosom zelenjave. Jutra se zame vedno začnejo enako: za zajtrk najprej kozarec aloe vere z vodo, potem pa napitek Herbalife formula 1, s čimer vase dobim točno to, kar potrebujem: vsa potrebna hranila za fizično aktivnost, pri čemer ne čutim napenjanja, v želodcu pa imam občutek, da je prazen, kar mi omogoča veliko večjo spo­sobnost pri športu. Tako lahko iz »nič« takoj obrneš delovanje na 100 odstotkov. Med tekom pijem redko, pred tekom in po njem pa vedno poskrbim za hidracijo z izdelkom Herbalife CR7 Drive. Zame je to eden najboljših napitkov. Gre za zelo kakovosten napitek, ki nadomesti izgubljene snovi, potrebne za obnovitev celic, s čimer poskrbi za ka­kovostno hidracijo. V splošnem smo v naši družini pazljivi glede prehrane, prehranjevanje je način našega življenja. Zaradi dobre skrbi za kondicijo v kombinaciji s kakovostno prehrano se tudi uspešno borimo proti prehladom in boleznim in smo v splošnem v dobri kondiciji.

A da se vrnem k svoji ljubezni – teku. Najljubše so mi proge srednje dolžine, med 7 in 10 kilometrov. Velikokrat – a zadnje čase zaradi večje možnosti po­škodb vse manj – se odločam tudi za intervalne treninge od 400 do 200 me­t­rov. Včasih tečem sam (predvsem takrat, ko hočem mir), drugič v družbi. V zadnjem obdobju precej tečeva z ženo, kar nama pomeni dodatno možnost za povezanost in za komunikacijo. Veliko tečemo tudi v sklopu treningov v Dejan Zavec Gym, kjer vodim treninge. Ko te­čemo v skupini, se – pa ne da bi to načr­to­vali – odvije toliko lepih stvari: skozi po­govor nastanejo lepe, čudovite zgodbe. Čeprav zdaj ne delam več ekstremov, tega ne pogrešam. Seveda pridejo trenutki, ko vse podoživljam, a najpomembneje je, da znam s srcem doživljati jutrišnji dan. Vsak dan ima svoje velike vrednote, samo videti jih je treba. Treniranje drugih je trenutno moje življenje, a tudi zaradi tega ne pogrešam toliko svoje boksarske kariere: tu doživim prav vse – še vedno se srečujem z vrhunstvom. Pogled in prenos izkušenj me dopolnjujeta, se pa zavedam, da je potreben čas, da bodo na koncu vidni tudi rezultati. Iz dneva v dan me utrjuje prepričanje, da smo na pravi poti, ker delamo za svoj napredek, v krogu ljudi s podobnim mišljenjem.

Trenutno sem tako v obdobju življenja, ko si lahko rečem: uživam. Z veseljem gledam naokrog in opažam, da so v Sloveniji ljudje večinoma prestopili tradicionalno razmišljanje, da je šport tam zgolj za redke izbrance, in spoznavajo, da je rekreacija najboljša naložba vase. Ne nazadnje gibanje veliko pripomore tudi h kulturi naroda: samo skozi gibanje se lahko otresemo vsakdanjega stresa in negativne energije. Zato, tudi če bo na­sled­nji dan deževen, tudi če v službi ne bo najlaže, ali pa boste doma doživeli pre­pir – skrbite zase. Obujte tekaške co­pa­te, tako kot jih – čeprav je za mano že 20 let ukvarjanja z vrhunskim športom – obujem tudi jaz.

';