Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Ali je s kolesom mogoče premagati magično mejo 300 km/h?

Ko smo obiskali Otok, je bila moja velika želja obiskati tudi legendarni Brooklands muzej v Weybridgeu, ki leži na obrobju otoškega glavnega mesta, Londona.

Sam sem namreč velik ljubitelj tehnične zgodovine, predvsem tiste, ki je bilo kako povezana z gibanjem. Od koles, motorjev, avtomobilov do letal. In ta kraj na zahodnem delu Londona pooseblja pojem "gibajočega" muzeja. Zgrajen ob eni izmed najbolj ikoničnih dirkaških prog preteklosti, muzej zaljubljencem v tehnologijo preteklosti nudi nepopisne užitke ob ogledu tehničnih biserov, ki so krojili človeško avto – moto in avio zgodovino.

Od Concorda, ki so ga deloma izdelovali  tukaj (no, mi s mo z njim naredili let – seveda multimedijsko, v pravem Concordu), do Lancaster bombnikov, Harrierjev, Nortonov, MG-jev, do Railton Napierja

Uf, težko je v kratkem času predstaviti te bisere, ki imajo svoj zadnji dom v tem prekrasnem muzeju. Ampak, kot zaljubljenca v kolesarjenje me je pot seveda ponesla do lesene barake, kjer je skrit biser kolesarskega dela tega veličastnega »hommagea« tehnični zgodovini.

Kolo, ki je natanko 23 avgusta leta 1995, pod nogami Brucea Bursforda premagalo mejo neverjetnih, skorajda heretičnih 300km/h. Pedala je pognal do neverjetnih 334.6 km/h. Hitrost, ki jo tudi izstrelki na štirih kolesih težko prekosijo. Razvoj "Ultimate bikea" kot se kolo imenuje je bil Bruceov življenski projekt. Uporaba najmodernejših materialov, od ogljikovih vlaken za izdelavo celotnega kolesa, do keramičnih ležajev v pestah koles, posebej razvitih pnevmatik za podvig  - vse je bilo podrejeno eni sami stvari – hitrosti.

Neštete ure preživete v vetrovnem tunelu, ter delo vrhunskih letalskih inženirjev so Bruceu omogočile da je pod svojo zadnjico imel kolo, ki bi bilo po današnjih UCI predpisih strogo prepovedano na normalnih kolesarskih dirkah. Ampak, Bruce je imel pred seboj samo eno željo – premagati tisto magično mejo 300 km/h, kar mu je tudi uspelo.

Tistega 23 avgusta, je na valjih, ob skrbnem nadzoru tehnikov in inženirjev uresničil svoj življenski cilj. Postal je najhitrejši človek na kolesu.

Njegovo življensko pot je leta 2000 prekinil objestni voznik avtomobila, ki si je Brucea izbral za svojo tarčo. Tudi najhitrejši kolesar na svetu ni zmogel ubežati pločevini na štirih kolesih.

Brucea ni več med nami, rekord je ostal – spomin na kolesarskega vizionarja, ki si je upal poseči po hitrostnih zvezdah.

';