Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Zunanja lepota ni vedno zdrava

Kaj je rekel Tone Pavček? Vsak med nami je res svet zase. Da bo ta naš svet tudi najbolj svetal in lep, poskrbimo za primerno prehrano in gibanje.

Če smo vitki, smo (bolj) zdravi. Smo lepši? Še lepši smo, če imamo mišice? Mišice so dobre tudi za zdravje. A tudi maščevje ni za odmet, trdijo nekateri. Vsaj do neke mere. Nekateri umetniki so v svojih delih prikazali obline kot ideal lepote in zdravja. Kako naj se povprečen Slovenec znajde v tem?

Zunanja lepota ni vedno zdrava

Zdravstvena povezava med zunanjim videzom in zdravjem je tako kompleksna, da bi lahko takoj uporabili ljudski izrek o tem, da imajo vsake oči svojega malarja. O tem, kaj je zdravo in kaj je lepo. Na temo tako imenovane zunanje lepote bi strokovno lahko veliko na primer povedali umetnostni zgodovinarji. Ko pa preidemo na povezave o lepotnih idealih in zdravju, bi o tem lahko mnogo povedali številni. Še posebno tisti, ki iščejo pot do zunanjega videza (in uspeha) v vadbenih strategijah, ki so lahko precej skregane z zdravjem. Veliko bi o tem lahko povedali tudi psihoterapevti. (Pre)mnogokrat so to teme, ki izvirajo iz slabega vrednotenja samega sebe in so namenjene izboljšanju samopodobe, ki nam jo vsiljuje okolica. Tako naivno verjamemo tudi spornim prehranskim in vadbenim manipulacijam. Te so nemalokrat privlečene za lase in jih ponudniki oblikujejo glede na »potrebe trga«. Na primer, z neko dieto in super učinkovito vadbo boste v najkrajšem času postali vitki, pridobili boste mišice in vsi se bodo ozirali za vami. K temu, da verjamemo manipulacijam, nedvomno pripomore tudi dobesedno poveličevanje lepote, kar zadeva zdravje. Ljudi, ki jih imamo za lepe in se zdijo sebi in drugim privlačni, imamo pogosteje za zdrave.

O lepem, zdravem in pametnem duhu

Ko sem pripravljala članek o primerni prehrani za vse, sem prebrala kar nekaj slovenske literature, ki nosi duh dežele, v kateri živimo, in prikazuje kompleksnost silnic, ki vplivajo na postavitev optimalne prehranske oskrbe in tudi gibanja na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Če to prevedem v enostavnejši jezik, bosta na to, kaj bo jedel nekdo, ki bi bil rad zdrav, najbolj vplivala čas in okolje, v katerem živimo. Na področju prehranske zdravstvene preventive nam je v Sloveniji mogoče še nekoliko teže. Socialna psihologinja doc. dr. Metka Kuhar v knjiga V imenu lepote lepo prikaže, kako imamo Slovenke (in Slovenci) zaradi majhnosti svoje dežele še bolj izraženo skrb za to, kakšen bo naš zunanji videz. Torej, tiste, ki želijo skrbeti za zdravje, še nekoliko bolj skrbi, kako jih bo dojemala okolica. In potem svoje dodamo še drugi, tudi zdravstvena stroka, v kateri nam manjka še kakšen dodatni korak, da bomo znali ljudem približati misel Toneta Pavčka »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep ...«. S temi verzi je svoj zapis Biti lep v zbirki Biti (2009) začela tudi Katarina Rešek. Mlada avtorica je odlično opredelila mnogoplastnost odnosov med zdravjem in lepoto ter nakazala številne zdravstvene probleme, ki so posledica nezdravega odnosa do hrane zaradi imperativa lepote. Priporočam, da to preberete, preden se boste lotili kakršne koli diete in nasploh spreminjanja svojega videza. Ali začeli jesti »superživila«.

Prehrana in gibanje za vse

Pa se vrnimo k Tonetu Pavčku. Vsak med nami je res svet zase. Da bo ta naš svet tudi najbolj svetal in lep, poskrbimo za primerno prehrano in gibanje. Ko govorimo o »primernosti«, se dotikamo pojma »čuden« iz Pavčkovega verza. Za vse nista potrebni enaka »zdrava« prehrana in telovadba. V naši »čudnosti« in različnosti poiščimo takšna prehranska navodila, ki bodo, ozirajoč se na našo starost, zdravje in življenjski stil, ki ga živimo, najbolj strokovno svetovana. Ker živimo v Sloveniji, bi bilo za začetek dobro, da si najprej ogledamo, kaj je za to naredila država. Koliko vas se zaveda, da je bila v Sloveniji lani sprejeta resolucija o prehrani in gibanju 20152025 (http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje _preprecevanje _bolezni_in_krepitev_zdravja/resolucija/vec_o_resoluciji_o_prehrani_in_gibanju_2015_2025)? Hkrati je že narejen akcijski načrt za naslednji dve leti, ki se loteva izboljšanja optimalne prehranske oskrbe in gibalnih dejavnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva.

Resolucija ali revolucija?

Gre za odlično nastavljen dokument ministrstva za zdravje, ki potrjuje dosedanje dobre prakse in odpira vrata za nove. Še posebno če si ga ogledamo v zrcalu Pavčkove »čudnosti«. Nekateri so zdravi, drugi že nekoliko manj, tretji so kronični bolniki. Presnovna stanja in prehranske potrebe niso enake, nekateri potrebujejo tudi individualno prehransko obravnavo. Resolucija je torej namenjena tudi temu, da boste lahko že v okviru osnovnega zdravstva, pri svojem osebnem zdravniku, reševali osnovne prehranske in telovadne probleme. Seveda v pozitivnem sodelovanju z drugimi strokami na področju prehrane in gibanja. Pozitivno in konstruktivno, zato da bomo razumeli to, da je vsak po svoje čuden in lep, ter ne bomo z eno dieto in telovadbo hujšali vseh po vrsti in tako urejali njihovega zdravja.

Da bomo lahko ta drzni strokovni načrt uresničili, smo se vključili tudi v evropsko iniciativo ONCA (Optimal Nutritional Care for All). Ko boste to prebrali, bo za nami že prva slovenska konferenca na to temo. Kaj se je dogajalo in kako smo se bili sposobni pogovoriti o vključevanju prehranskih znanj na vse ravni zdravstvenega varstva, pa prihodnjič.

Še posebno o zanimivi izkušnji dogovarjanja in združevanja strokovnih znanj na področju medicine in prehrane. Zdravniki smo namreč glede na zakon o zdravniški službi nosilci zdravstvene dejavnosti in zato smo strokovno odgovorni tudi za dejavnosti prehranske oskrbe na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Strokovno dogovarjanje pa ima v Sloveniji že skoraj pridih revolucije ...

Poudarki

Ustrezna prehrana in gibanje sta del osnovne skrbi za zdravje.

Splošna in strokovno preverjena priporočila (splošna in za posamezne populacije) najdemo na straneh Svetovne zdravstvene organizacije in posameznih strokovnih združenj (Združenja za klinično prehrano ESPEN, ASPEN, ameriško združenje dietetikov ADA, združenja pediatrov, starostnikov, športne klinične prehrane ipd.).

Ker se razvija znanost, se spreminjajo tudi priporočila za prehrano. Prenos znanstvenih ugotovitev v prakso ni enostaven, nujni sta dobro znanje posameznih strok in poznavanje klinične prakse. Zelo redko so nova priporočila revolucionarna, praviloma dopolnjujejo starejša spoznanja.

Prehranska obravnava je del zdravstvene obravnave. Zato jo moramo prilagoditi posamezniku in mu jo približati v osnovnem zdravstvenem sistemu. Idealno bi bilo, da bi osebni zdravnik pri svojih pacientih spremljal njihovo prehransko stanje, preverjal, ali so seznanjeni s primernimi prehranskimi navodili, in jih ob prehranski ogroženosti napotil na ustrezno prehransko obravnavo.

';