Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Živila, ki odpirajo možganske vijuge

Ko se toplo vreme in čas oddihov poslavljata, se srečujemo z vedno novimi študijskimi, službenimi in športnimi izzivi. K njihovemu uspešnemu in čim manj stresnemu reševanju v veliki meri pripomore sposobnost koncentracije, osredotočanja na zgolj eno stvar, ki je v tistem trenutku deležna vse naše pozornosti. Takšno ciljno usmerjanje pozornosti je ključni del uspešnega študija, zahtevnih službenih projektov, pa tudi športnih dosežkov. Med pripravami na tekmovanje profesionalni športniki iz svojih misli izbrišejo vse, kar bi jih pri dosegu cilja lahko zmotilo: študij, službo, prijatelje in celo svoje najbližje, v zadnji fazi pa tudi sotekmovalce, gledalce in morebitna pričakovanja, dvome ter strahove.

Sposobnost koncentracije človeku ni dana že po naravi. Tako kot je treba »natrenirati« in ohranjati fizično kondicijo, velja podobno tudi za nadzorovano usmerjanje pozornosti. Različne vaje, meditacija in redna telesna aktivnost pripomorejo k boljši koncentraciji, pomembno vlogo pa igra tudi primerna prehrana. Obstajajo živila, ki še posebej vplivajo na našo zbranost in dojemljivost, na naše živčevje pa lahko delujejo posredno ali neposredno.

Na koncentracijo tako posredno vplivajo vsa živila, ki izboljšujejo pretočnost krvožilja, saj se z njo poveča tudi prekrvavitev možganov. Izstopa na primer avokado, ki je bogat z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, pomembnimi za zdravje krvožilnega sistema, vitaminom K in folati. Med živila, ki krepijo centralni živčni sistem in povečujejo pretočnost krvi, spadajo tudi različna semena in oreški, polnozrnata žita, brokoli, borovnice in ostalo jagodičevje. Znanost trdi, da omenjena živila povečujejo sposobnost koncentracije in krepijo spomin, skupne pa so jim visoka koncentracija antioksidantov, velik delež vlaknin in (z izjemo jagodičevja in borovnic) prisotnost omega-3 maščobnih kislin.

V drugi skupini živil, ki jih lahko uživamo za povečano zbranost, so tista, ki na živčevje vplivajo neposredo s stimulacijo centralnega živčnega sistema. S povečanim delovanjem simpatičnega dela centralnega živčevja se izostrijo zaznave in poveča se sposobnost osredotočenja na izbrano stvar. Vsem dobro znani kofein v kavi je bil za zdravju koristnega označen predvsem zaradi omenjenega vpliva na naše zaznave, skodelica kave za dobro jutro je nenazadnje za marsikoga pogoj, da se živčne celice spravijo v red in misli stečejo. A da se ne bi omejevali zgolj na kavo, katere uživanje ima tudi temne plati, med katerimi je lahko odvisnost, spoznajmo še druga naravna poživila, ki bistrijo misli in budijo duha.

Guarana, nadgradnja kave

Glavna učinkovina v plodovih guarane, ovijalke iz porečja Amazonke, je guaranin. Njegova kemična sestava je identična kofeinu, v kri pa se absorbira počasneje in bolj enakomerno od kofeina v kavi, zato je njegov učinek bolj dolgotrajen in enakomeren. Neposredno stimulira centralni živčni sistem in tako povečuje občutke budnosti in zbranosti, hkrati pa čisti krvožilje in pospešuje pretok krvi skozi možgane in mišice. Ker je koncentracija guaranina v guarani večja kot koncentracija kofeina v kavi, deluje ena tretjina čajne žličke guarane v prahu enako kot dve skodelici kave.

Kakav, hrana bogov

Kofein se v manjši meri naravno pojavlja tudi v kakavovih zrnih, kjer običajno zavzema okrog 0,2 odstotka suhe teže (za primerjavo: kavna zrna v povprečju vsebujejo 1,2 odstotka kofeina). A več zaslug za stimulativno delovanje kakava gre teobrominu, alkaloidu, po katerem je kakavovec (Theobroma cacao) dobil tudi svoje botanično ime. Enako kot kofein spodbuja delovanje centralnega živčevja, a ima blažji učinek. Sprošča tudi gladko mišičevje in lahko s širjenjem arterij vpliva na nižanje krvnega pritiska. Kakavova zrna vsebujejo še druge snovi, kot so živčni prenašalec anandamin (tega vsebuje tudi kontroverzna marihuana), feniletilamin in triptofan, ki skupaj ustvarjajo občutja ugodja in sproščenosti. Poleg njih vsebuje kakav visoke koncentracije antioksidantov, ORAC lestvica ga po vsebnosti le-teh uvršča na prvo mesto. Kljub temu je pri uživanju kakava potrebna zmernost zaradi že omenjenih poživilnih snovi, ki lahko v prevelikih količinah povzročajo tudi neprijetne občutke hiperaktivnosti in nemira. Če je mogoče, izbirajmo organsko pridelan kakav in čokoladne izdelke brez dodanega mleka, ki ovira absorbcijo mineralnih snovi iz kakava.

Ašvaganda, prepoteni konj

Posušena in v prah zmleta korenika ašvagande velja v indijski ajurvedi za eno najpomembnejših zelišč, njeno ime pa se zaradi vonja sveže korenike v prevodu iz sanskrta glasi »prepoteni konj«. Tradicionalno se že tisočletja uporablja za odpravljanje motenj živčnega sistema, kot so motnje v koncentraciji, pozabljivost, nespečnost, omotičnost, živčnost in nemir. Njene glavne učinkovine so različni alkaloidi in steroidni laktoni, trenutno pa je največje znanstvene pozornosti deležna na področju zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Japonska raziskava iz leta 2005 je namreč dokazala vpliv vitanolida – snovi v prahu ašvagande – na obnavljanje živčnih sinaps v možganih sesalcev.

Šizandra, jagoda petih okusov

Drobne jagode, ki samoniklo rastejo v vzhodni Sibiriji in na severu Kitajske, v sebi združujejo sladko, grenko, pekoče, kislo in slano. Tradicionalna kitajska medicina jih uspešno uporablja za odpravljanje razdražljivosti, krepitev koncentracije in večjo usklajenost telesnih gibov, s pridom pa so šizandro nekdaj uživali tudi pripadniki ljudstva Nanai na skrajnem ruskem vzhodu. Kot izrazito lovsko ljudstvo so lahko kljub fizični aktivnosti več dni zdržali brez hrane, šizandra pa naj bi jim ponoči celo zagotavljala ostrejši vid. Ruse so njihovi dosežki pritegnili in raziskave iz 40. let prejšnjega stoletja so dokazale, da šizandra krepi fizično vzdržljivost in umske sposobnosti, hkrati pa omili stresne odzive telesa na različne neugodne razmere, kot so vročina in opekline, mraz in ozebline, vnetja in zastrupitev s težkimi kovinami. Njena glavna učinkovina je šizandrin iz skupine lignanov, običajno pa se uživa v obliki prahu, zamešanega v vodo ali sok.
 

';