Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Težave s športno prehrano

 Podlaga za prehransko izbiro je vsaj osnovno znanje presnovnih zahtev telesne aktivnosti. Športno prehrano namreč prilagajamo tipu, obsegu in intenzivnosti vadbe.

»Zdravje« naše hrane, torej, koliko je hrana zdrava in vpliva na zdravje posameznika, je odvisno od več dejavnikov. Takoj lahko omenimo gene in zdravje tega posameznika ter seveda, kaj ta posameznik počne. Če naokoli skače in teka, kot da beži pred požarom, solata in podobno ne bo dobra izbira. Telesna aktivnost pa ima posebne prehranske zahteve. Na solato boste sprintali počasneje, slabše zabijali gole na nogometni tekmi in preigravali nasprotnike na košarkarski tekmi. Tudi počutje na maratonu ne bo najboljše, ker prebavila med daljšimi športnimi aktivnostmi delujejo v »omejenem načinu«. Živila, ki vsebujejo veliko balastnih snovi, pač ne zagotavljajo hranil, ki jih organizem tisti trenutek ali v obdobju, ko je telesno aktiven, potrebuje. Vse se namreč vrti okoli tega, ali bo organizem imel na voljo dovolj energije za športno akcijo. To gre z roko v roki z njegovo natreniranostjo ustreznih presnovnih poti za pridobivanje energije.

Preden nadaljujemo. Govorimo o športni prehrani! Hrana, ki jo uživamo takrat, ko se ukvarjamo s športom. Za normalne obroke, ki so nekaj ur oddaljeni od telesne aktivnosti, je solata skupaj z drugimi polnovrednimi živili odlična prehranska izbira.

Z vadbo vadimo tudi presnovo

Športno prehrano torej najbolj določa sama telovadba! Ko vadimo, se naša presnova prilagaja, tako kot mišice, srčno-žilni sistem, živčni sistem, hormoni, prebavila ..., skratka, telo v celoti. V ozadju pa poteka močna mašinerija genske regulacije in še kaj. Glede na sodobna spoznanja sodelujejo celo bakterije v črevesju. Za vse to so potrebni energija in primerna količina ter razmerje hranil. Te procese proučujejo znanstveniki in iz tega nastajajo sodobna priporočila za prehrano športnikov. Pomembni del energije in hranil prihaja namreč iz hrane. Če ta sistem ne deluje dobro, ni manj učinkovita le vadba, slabša je tudi regeneracija po njej. Zelo hitro lahko »zaškripa« tudi zdravje.

Poznamo priporočila?

Priporočila za športno prehrano so že prva težava. Ko športnika vprašamo, katera priporočila za športno prehrano uporablja, so odgovori zelo različni. Za zdaj močno vodijo trenerji. Trener mi je priporočil TA športni dodatek, TE multivitamine in še kakšno »supervitaminizacijo«. Pa čeprav je doba vitaminizacije podobna ostarelemu snežaku, katerega obdobje je že minilo in se je spremenil v vodo ... Ki je že poniknila. In podobno. Trenerjem sledijo priljubljeni prodajalci in oglaševalci športne prehrane, čeprav je jasno, da gre v veliki meri za posel. Lahko naredite poskus. Če ste športno aktivni, je smiselno, da preberete vsaj osnovna strokovna priporočila za športno prehrano. Naj namignem, da smo jih v Poletu že kar nekajkrat predstavili. Ta priporočila med drugim razdelijo športne prehranske dodatke v več skupin. Na tiste, katerih uporaba je bolj ali manj znanstveno podprta, za njih poznamo odmerek in kdaj naj jih uporabljamo, in tudi na one, za katere nimamo potrjenega učinka. In ga verjetno tudi ne bomo imeli. Nato se srečate z navdušenim prodajalcem športne prehrane. Veliko možnosti imate, da bo v njegovi ponudbi »delovalo« vse, kar prodaja.

In strokovna priporočila športne klinične prehrane bodo tako še dolgo capljala za športniki.

Druga, tretja in naslednje težave

Ker je težave najbolje reševati v praksi, sem povprašala krog športnih navdušencev, kaj mislijo, da so napake športne prehrane. Predlogi, z utemeljitvami, so kar deževali. Verjetno vas glas občinstva močno zanima:

– Da pred športom nič ne ješ.

Če je vadba intenzivna ali traja dlje časa (blizu ure ali več), to nedvomno velja. »Na prazno« si privoščimo le kakšen džoging.

– Da ješ preveč.

Zanimiv odgovor! Nedvomno pa je res, da samo ukvarjanje s športom ni razlog, da lahko neomejeno jemo. Osnovni prehrani dodamo takšna energijski in hranilni vnos, ki ustrezata zahtevam športne aktivnosti.

– Da se držiš jedilnika.

Nedvomno! Pri današnjem znanju je uporaba jedilnikov zastarela.

– Da ne prilagajaš prehranskega vnosa in se kot pijan plota držiš splošnih navodil (športne prehrane).

Drži! Že kar nekaj časa (let) uporabljamo individualno prilagajanje priporočil športne prehrane.

– Da si na določeni dieti (razen če zanjo obstaja medicinska indikacija).

Drži! Podobno kakor z jedilniki.

– Da nadomeščaš napake osnovne prehrane s športnimi dodatki.

Brez urejene osnovne prehrane je tudi učinek športnih dodatkov manjši, lahko se pojavijo tudi zdravstvene težave, od poškodb do pogostih infektov in naprej.

– Da iščeš superšportna živila.

Superživil ni. Je samo marketinški trik.

***

Ja, športni navdušenci so me navdušili s svojim znanjem. Morebiti pa težave v praksi niso tako velike in mnogi kar dobro ločijo zrnje od plev?

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.

 

';