Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Tendinitis – s primerno obremenitvijo nad preobremenitve

Preobremenitvene poškodbe tetiv spadajo med najpogostejše vzroke za pojav bolečine, povezane s športom in rekreacijo.

Težave se pojavljajo tako pri občasno gibalno aktivnih posameznikih kot tudi pri vrhunsko treniranih športnikih v vseh starostnih obdobjih. Najpogosteje prizadeta sta Ahilova tetiva in patelarni ligament (skupno narastišče štiriglave stegenske mišice na golen pod pogačico), seveda pa tudi druge tetive glede na značilnosti obremenitev, npr. tetiva dvoglave stegenske mišice ob narastišču na sednično grčo, tetive mišic primikalk kolkov, tetive mišic rotatorne manšete, tetiva dvoglave mišice nadlakti in druge.

V začetnih stadijih preobremenitvene poškodbe tetiv se običajno bolečina izraziteje pojavlja ob začetku aktivnosti ter po njej, ko se ohladimo. Če aktivnosti ne prilagodimo, se bolečina stopnjuje in pogosto postane tako intenzivna, da zahteva prekinitev športnega udejstvovanja. Kot sprožilni dejavnik se pogosto pojavlja povečanje v pogostosti, trajanju ali intenzivnosti obremenitev. V nekaterih primerih je dovolj zgolj enkratna preobremenitev, ki sproži negativno kaskado. V klinični praksi pogosto slišimo zgodbe, kot je: med nedavnim tekom sem se dobro počutil in namesto običajne poti ubral nekaj kilometrov daljšo. Proti koncu sem začel čutiti bolečino na spodnjem robu pogačice, vendar sem vztrajal do konca. Od takrat sem med tekom stalno čutil bolečino, ki je postala tako intenzivna, da sem nehal teči. Po nekajdnevnem počitku sem ponovno poskusil s tekom, a se bolečina ni ublažila. Podobne zgodbe slišimo v tekmovalnem športu, pogosteje po obdobjih povečanih obremenitev in kadar so obdobja za regeneracijo tkiva prekratka.


Preobremenitvene poškodbe tetiv so pogostejše v cikličnih športih in športih, ki vključujejo veliko skokov.

Počitek je sicer tradicionalno največkrat priporočen ukrep ob preobremenitvenih poškodbah, vendar sodobne smernice tega priporočila ne podpirajo. Z vidika omejevanja vnetnega procesa bi lahko bil koristen, vendar pa med odsotnostjo obremenitev nastajajo neželene spremembe v strukturni organizaciji vezivnega tkiva. Z drugimi besedami, popolni počitek dodatno zmanjšuje kapaciteto tetive za prenašanje obremenitev. Prav izboljšanje kapacitete tetive za prenašanje ponavljajočih se obremenitev brez pojava bolečine pa je osrednji cilj obravnave tovrstnih patologij.
V obravnavi preobremenitvenih poškodb tetiv se uveljavljajo tudi nekatera druga spoznanja, kar je spodbudilo naše pisanje na to temo. Seveda se značilnosti obravnave nekoliko razlikujejo glede na stadij patologije tetive, vendar je upravljanje obremenitev zlati standard v vseh stadijih.

Skupina strokovnjakov pod vodstvom ene vodilnih raziskovalk na tem področju prof. Jill Cook med drugim navaja ta dejstva:
• Obremenitve, ki zmanjšujejo bolečino, naj bodo uvedene čim prej. Zagotovile bodo nemoteno delovanje celic in organizacijo tkiva.
• Izometrična obremenitev (obremenitev brez izvedbe giba – statična) ima lahko nekajurni učinek na zmanjšanje bolečine. Priporoča se večkrat dnevno zadrževanje obremenitve na pragu bolečine (od štiri do šest ponovitev po 40 do 60 sekund).
• Srednja do velika bremena med zelo počasnim gibanjem le redko povzročajo bolečino. Gibe izvajamo v srednjem obsegu giba in v območju, kjer ni kompresijskih obremenitev tetiv. Te se povečajo, kadar je tetiva napeta prek kostne strukture.
• Nobeno zdravilo do danes ni pokazalo učinkovitosti pri izboljšanju lastnosti strukture tetiv. Le ustrezna obremenitev z vadbo lahko spodbudi njeno remodelacijo.

Na podlagi teh in številnih drugih ugotovitev lahko razmišljamo o generaliziranem modelu obravnave preobremenitvenih poškodb tetiv. Vodilo pri napredovanju in določanju bremen je stopnja bolečine. Ta se po vadbi ne sme povečati in prav tako naj ne bo močnejša naslednji dan. Če se pojavi kaj od naštetega, je treba zmanjšati obremenitev. V prvih dveh stopnjah obremenitev prilagajamo predvsem z zmanjšanjem intenzivnosti (krajši čas zadrževanja ali manjše breme), v naslednjih stopnjah pa tudi s prilagajanjem količine in pogostosti. V tem obdobju je primerna uporaba zdravil in različnih fizioterapevtskih postopkov, ki zmanjšujejo bolečino in vnetje.

 

Šele v obdobju, ko se začne funkcionalna krepitev, postopoma prehajamo v obsege giba, ki povzročijo povečanje kompresijskih obremenitev na tetivo. To je še posebno občutljivo obdobje, saj nekateri avtorji sklepajo, da so prav kompresijske obremenitve med ključnimi dejavniki pri nastanku preobremenitvenih poškodb tetiv. Šele ko je sposobnost izvedbe sestavljenih gibanj v polnih obsegih povrnjena, lahko začnemo povečevati hitrost izvedbe gibov in napredovanje v eksplozivna gibanja. V zadnjem obdobju s pliometrično vadbo ponovno spodbujamo naravno sposobnost tetive, da shrani energijo in sprosti elastično energijo, s čimer omogoča učinkovito gibanje.

Na kateri ravni je treba začeti obravnavo, je odvisno predvsem od trajanja simptomov in intenzivnosti bolečine. Razumevanje potrebne postopnosti povečevanja obremenitev je lahko tudi splošno vodilo ob vračanju k svoji priljubljeni športni aktivnosti po obdobjih neaktivnosti zaradi kakršnih koli vzrokov. Še posebno rekreativci radi pozabimo, da naše sposobnosti po obdobju neaktivnosti upadejo.

Kot zanimivost na koncu omenimo še izsledke raziskave, ki je proučevala prečni presek zdravih in patološko spremenjenih tetiv zaradi preobremenitvenih poškodb. V študiji so pokazali, da se prečni presek prizadetih tetiv poveča in se ob tem ohrani prečni presek tkiva, ki je sposoben prenosa sile. Avtorji predvidevajo, da se torej mehanska sposobnost upiranja sili pri prizadeti tetivi ne zmanjša in je počasno obremenjevanje z relativno velikimi bremeni varno. Kljub temu je ob pojavu bolečin v predelu tetiv potreben posvet z zdravstvenim strokovnjakom, ki bo lahko ocenil, za katero vrsto težav gre in kakšna so morebitna pridružena tveganja.

Doc.dr. Matej Voglar, mag.kin.,dipl.fiziot.  Pedagoško in raziskovalno dejaven na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem na področju proučevanja vplivov različnih delovnih mest na pojav bolečin v spodnjem delu hrbta, z večletnim sodelovanjem v rehabilitacijskem centru za živčno-mišične bolnike ter delom v različnih športnih klubih in reprezentancah.

';