Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Temna stran teka: poškodbe

Vsako leto, ko pišemo o teku in in o maratonu, vidimo, da razvoj znanosti prinese veliko novega: pri vadbi, tehniki, opremi. Zdi se, da se vse spreminja... Zagotovo se. Vendar pa ostaja področje, kjer so stvari vsako leto iste. Poškodbe. Tekaške poškodbe. Tek je zahteven šport za telo, skoraj ga ni tekajočega, ki bi se ne poškodoval. Zagotovo tudi medicinska vedenja o poškodbah napredujejo, poškodbe pa, po imenu in vsebini, ostajajo enake. V zadnjih letih je v Delovih edicijah izšlo precej člankov o tekaških poškodbah, zelo kakovostnih – šli smo v arhiv in izbrali tiste zapise, ki so po našem mnenju najpomembnejše. Za tekače. In tiste, ki tekače vodijo, vodje skupin in trenerje. Da bi preprečili nastanek poškodb in da bi znali pravilno ravnati, če pride do njih.

Avtorja, katerih zapise iz našega bogatega arhiova smo uporabili, sta dr. Rastko Stok, dr. med., in asist. mag. Klemen Stražar, dr. med., specialist ortopedske kirurgije. Prepričani smo, da gre za vrhunska strokovnjaka, ki sta s svojimi članki marsikateremu rekreativcu dobesedno odprla oči, kar se tiče nevarnosti poškodb pri teku.

Zakaj boli?

Poškodbe pri teku so največkrat posledica napačnega treninga in napačne tehnike teka: predolgega, prehitrega in prezgodnjega. Najbolj ogroženi so tako tekači, ki teden preživijo v pisarni, za vikend pa tečejo do onemoglosti. Poškodbe povzroči ponavljanje aktivnosti dnevno, tedensko, mesečno. Predstavljamo nekaj najbolj pogostih primerov poškodb.

Pokostnica – boleče in rado se ponavlja

Boleča pokostnica je zelo značilna preobremenitvena poškodba tekačev in obsega kar deset odstotkov vseh tekaških poškodb. Pojavlja se tudi pri drugih športih, ki vključujejo tek, hitro pospeševanje in spremembe smeri.

Mišica soleus ima vezivne povezave s pokostnico golenice. Vzrok za bolečo pokostnico pri tekačih je ponavljajoča se ekscentrična kontrakcija te mišice. Napačno je mnenje, da je bolečina posledica vnetja pokostnice (periostitis) golenice.

Vzroki za bolečo pokostnico so pretrda podlaga, slaba tekaška obutev, nepravilna tehnika teka in treninga ter slaba telesna predpriprava tekača.

Bolečino v pokostnici je težko odpraviti, pogosto se težave ponovijo.

Zdravljenje: (1) začasna menjava teka za drugo aerobno aktivnost (npr. kolesarjenje) ali vsaj začasna prilagoditev tekaškega treninga, (2) hlajenje in protivnetna zdravila v kremah ali tabletah, (3) izbira bolj primerne tekaške obutve, ki omogoča boljše blaženje med tekom, (4) posvet s strokovnjakom za tek in izboljšava tehnike teka.

Včasih pa se skriva za to bolečino spontan preobremenitveni zlom (stress fracture). To je precej resnejša in nevarnejša poškodba, k sreči redka. Nastane, ko ponavljajoče se obremenitve pri teku zaradi upogibnih sil povzročijo nalom in tudi zlom golenice. Pri rekreativnih tekačih zelo redko, pri sprinterjih pa precej pogosteje. Bolečina na začetku teka postopno izgine in se povrne s počitkom. Pomagajo počitek, protivnetna zdravila in ocena tehnike teka, zamenjava trde tekaške podlage z mehkejšo in ne nazadnje kakovostnejše tekaške copate. Pri slabši gibljivosti gležnja, prekratkih ahilovih tetivah pa potrebuje tekač obravnavo pri ortopedu, fizioterapevtu in kineziologu.

Slovito »tekaško koleno«

Sindrom iliotibialne vezi. Pri tem se bolečina pojavi na zunanji strani kolena med tekom ali takoj po njem; če je tako, je to pogosto znak sindroma iliotibialne vezi ali tekaškega kolena. Pogostost poajvljanja: pri 5 do 14 odstotkih rednih tekačev, največ je moških, ki imajo manj kot 35 let. Pogosteje imajo sindrom moški z večjim varusom kolen, pri kolenih na O. Diagnozo potrdi specialist za poškodbe kolen s posebnimi kliničnimi testi. Poškodba zunanjega meniskusa lahko povzroča podobne simptome kot sindrom iliotibialnega traktusa, zato vzroka ločimo z magnetnoresonančnim slikanjem.

Iliotibialna vez je trak iz debelega vezivnega tkiva, ki poteka od črevnice prek kolka in po zunanji strani stegna navzdol in prirašča na zunanji strani golenice. Je najdaljša tetiva v telesu in pomaga prek mišice iztegovati koleno. Poteka čez zunanjo grčo stegnenice na zunanjem delu kolena. Pri kotu skrčitve kolena od 20 do 30 stopinj zdrsne trak prek zunanje kolenske grče naprej. To je tudi kot skrčitve kolena, pri katerem se peta pri teku dotakne tal. Težave se pojavijo zaradi kroničnega trenja med iliotibialnim traktusom in zunanjim epikondilom stegnenice, kar povzroči boleče vnetje. K temu močno pripomorejo ponošeni tekaški čevlji z obrušeno peto in nagibom goleni navznoter. Tu pomaga pogostejše menjavanje tekaških copat, v težjih primerih pa potrebujemo pomoč fizioterapevta za raztegovanje traktusa. Dobro je, da se tega naučimo sami in to opravimo po teku. Pomaga tudi nošenje posebnega kompresijskega traku.

Poleg naštetega lahko povzamemo naslednje možne dejavnike tveganja za nastanek sindroma iliotibialnega traktusa: (1) skrajšanje (kontraktura) iliotibialnega traktusa, (2) slabša moč odmikalk (abduktorjev) kolčnega sklepa, (3) nepravilna kinetika in kinematika teka, postavljanje kolena med tekom navznoter in pretirana supinacija ali pronacija stopala, (4) neenakost v dolžini nog, (5) nekakovostna obutev s slabim blaženjem in (6) pretrda podlaga.

Diagnozo potrdi specialist za poškodbe kolen s specifičnimi kliničnimi testi. Poškodba zunanjega meniskusa lahko povzroča podobne simptome kot sindrom iliotibialnega traktusa, zato vzroka ločimo z magnetnoresonančnim slikanjem.

Zdravljenje iliotibialnega sindrom poteka: (1) najprej konservativno (lahko traja več tednov): zmanjšanje obremenitev (teka), periodično hlajenje, protibolečinska zdravila (tudi nesteroidni protirevmatiki), lokalno injiciranje kortikosteroida, vaje za krepitev odmikalk (abduktorjev) kolčnega sklepa, predvsem gluteus mediusa, nadvse pomembne so raztezne vaje za iliotibialno vez; (2) operativni poseg, ki pa je zelo redko potreben.

';