Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Temna stran teka: bolečine v križu

Bolečina v križu je pri tekačih pogosta in lahko prizadene do 50 odstotkov športnikov. Pogostost bolečin v križu, ki so povezane z degenerativnimi spremembami, je pri tekačih od 10- do 15-odstotna, pri kontaktnih športih pa še veliko večja. Ko se bolečina pojavi, se rada ponavlja. Vzroki bolečine v hrbtenici se pri otrocih, mladostnikih in starejših razlikujejo. Pri otrocih, ki so izpostavljeni velikim obremenitvam, je vzrok navadno v predelu rastnih con hrbtenice. Mladostniki imajo pogosteje preobremenitvene zlome v predelu malih sklepov, kar lahko privede do spondilolize in spondilolisteze. Za te poškodbe je značilna bolečina pri zaklonu, ko se poveča krivina v križno-ledveni hrbtenici. Pri odraslih se pogosteje pojavljajo poškodbe mehkih delov in medvretenčnih ploščic ter simptomatske degenerativne spremembe hrbtenice.

Ledvena hrbtenica sodeluje pri gibanju s proizvodnjo in porazdelitvijo sil, ki so potrebne za gibanje in za blaženje udarcev. Pri vztrajnostnih tekačih različne slikovne preiskave pokažejo več degeneriranih medvretenčnih ploščic kakor pri netekačih, čeprav to še ne pomeni veliko več bolečin v križu. Anatomske posebnosti, kot sta omejena gibljivost v kolkih ali nepravilna gibljivost v sakroiliakalnih sklepih (sklepi med križnico in medenico), lahko privedejo do pretiranega gibanja hrbtenice med tekom. Pri starejši populaciji zakrčenost obrabljenih kolkov poveča ledveno krivino in s tem pojav bolečine v križu. Močne trebušne mišice pa, nasprotno, preprečujejo razvoj pretirane ledvene krivine in s tem pripomorejo k zmanjšanju bolečin v križu. Zakrčene upogibalke kolkov povzročajo dodatno obremenitev ledvene hrbtenice, kajti mišica narašča na ledvena vretenca in zakrčena poveča aksialni pritisk.

 

 

Prav tako omejena gibljivost v ramenih moti normalen ritem teka in preobremeni ledveno hrbtenico. Slabotne iztegovalke kolkov (zadnjične mišice) so pogostejše pri ženskah in pomemben vzrok pojava bolečin. Pogosti zvini gležnjev spremenijo kinetiko teka in lahko povzročijo nastanek bolečine v križu. Prevelika ledvena krivina preobremenjuje male sklepe v zadnjem delu hrbtenice, premajhna ledvena krivina pa povzroča pretirane fleksijske obremenitve hrbtenice. Razlike v dolžini nog tudi lahko privedejo do bolečin v križu.

Zelo pomembno je pravilno medsebojno razmerje moči 1,3 : 1 med iztegovalkami in upogibalkami hrbtenice. Utrujenost teh mišic zmanjšuje občutek za pravilen položaj hrbtenice pri teku (motnja propriorecepcije). Enostranska večja utrujenost povzroči popuščanje ene skupine teh mišic in nesimetričen položaj hrbtenice.

Že nekaj dni po poškodbi medvretenčne ploščice se zaradi vnetja in motenj pri prenosu živčnih dražljajev lahko pojavi maščobna degeneracija multifidusov, to je kratkih iztegovalcev hrbtenice, ki so njen glavni stabilizator.

Od trebušnih mišic so najpomembnejše za stabilizacijo hrbtenice prečne trebušne mišice (prečna trebušna mišica). Skrčenje teh ustvari »obroč« okrog hrbtenice in pripomore k njeni stabilnosti. Pri pacientih z bolečino v križu se te mišice odzivajo z zamudo, takrat ko je treba stabilizirati trup.

 

 

Zdravljenje

Zdravljenje pri morfoloških spremembah (okvare medvretenčne ploščice in živčnih korenin ter preobremenitev malih sklepov) v razviti fazi pogosto zahteva kirurški poseg. Namen tega članka pa je prikazati pomen zgodnje rehabilitacije funkcionalnih motenj, katere cilj je doseganje stabilnosti trupa z dobro mišično regulacijo. Potrebna je aktiviranost vseh mišičnih skupin, ki stabilizirajo trup. Prizadetost že samo enega dela namreč močno oslabi trdnost trupa. Neposredni napori pri rehabilitaciji morajo biti usmerjeni v obnovitev funkcije kratkih obhrbteničnih mišic, multifidov, in prečne trebušne mišice. Tudi široka zadnja ledvena mišica (M. quadratus lumborum) močno pripomore k stabilnosti ledvene hrbtenice.

Cilj vaj za krepitev mišic naj bo krepitev navedenih mišičnih skupin. Smisel teh vaj je ne samo povečevanje njihove moči, ampak doseganje/ izboljšanje njihove vzdržljivosti, kajti ravno upad te pogosto pripelje do bolečin v križu pri tekačih. Sama moč stabilizacijskih mišic namreč ni dovolj, potrebna je tudi njihova vztrajnost (neutrudljivost). Pogosta napaka tekačev je, da ob teku ne posvečajo dovolj pozornosti krepitvi mišic. Ne smemo pozabiti niti na fiziološke razlike med spoloma, saj je ugotovljeno, da je vzdržljivost stabilizacijskih mišic pri ženskah manjša kakor pri moških.

Pri tekačih je treba hkrati krepiti mišice, ki omogočajo gibanje (mišice nog), in mišice, ki stabilizirajo hrbtenico. Klasične vaje za razvoj moči trebušnih mišic (M. rectus abdominis) – trebušnjaki – povzročajo nesprejemljivo veliko obremenitev hrbtenice.

Bolečina v križu je pri tekačih pogosta. Vzroki zanjo so različni, vendar jo skoraj vedno spremlja nestabilnost trupa. Program rehabilitacije mora najprej doseči nadzor stabilnosti in gibanja hrbtenice in šele nato vrnitev k teku.

';