Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Telesna (ne)aktivnost ali kako rešiti milijon življenj

Telesna (ne)aktivnost: kaj je bilo do sedaj narejeno in kako lahko zmanjšamo milijon letnih smrti

Telesna neaktivnost je eden izmed največjih dejavnikov tveganja za poslabšanje zdravja in prezgodnjo smrtnost po vsem svetu. Ljudje lahko povečajo svojo telesno aktivnost skozi kombinacijo osebnih naporov in s pomočjo  pozitivno naravnanega in vzpodbudnega zunanjega okolja. Zdravstveno varstvo v okviru dela države ali mesta igra tu zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja, vendar potrebuje več znanja, ponovno reorganizacijo in iniciative, ki bi prevedle do izboljšanja primarne preventive v javnem zdravstvu.

Globalno gledano v letu 2008 je telesna neaktivnost kot glavni dejavnik tveganja na letni ravni vplivala na več kot 5,3 milijonov smrti, od katerih je kar 9% prezgodnjih smrti, po poročanju izsledkov prve Lancetove izdaje o telesni neaktivnosti (TNA). Če bi problem TNA zmanjšali za 25% bi to zmanjšalo število smrti za milijon. Ravno sveži rezultati druge Lancetove serije o TNA kažejo, da se globalno stanje v olimpijskem obdobju ni kaj dosti spremenilo. Izsledki raziskave tudi kažejo, da ima kar 80% vseh držav na svetu določene nacionalne smernice in planski sistem dela v smeri zmanjšanja tovrstne pandemije. Zaskrbljujoče pa je, da se tak sistem deluje samo v 56% vseh držav. Tu se torej izraža potreba po nadgradnji številne zdravstvenih politik, katerih nismo izjema tudi v Sloveniji.

Interdisciplinarni pristop k povečanju telesne aktivnosti
Podatki svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da se število ljudi, ki dosegajo njihova priporočila o dnevni telesni aktivnosti zmanjšuje. Ta priporočajo vsaj 150 minut zmerno intenzivne tedenske telesne aktivnosti oziroma 75 min visoko intenzivne telesne aktivnosti skupaj z vadbo za moč več kot dvakrat tedensko.
Odločitev glede ustrezne telesne aktivnosti posameznika ali pa manjše skupine somišljenikov ne bo nikoli mogla vplivati na izboljšanje vzorcev in stanja telesne aktivnosti večje skupine ljudi. Tu je glavni namen različnih vladnih politik kot tudi mestnega plana telesne aktivnosti, da s svojimi posodobljenimi pravilniki, športnim izobraževanjem v šolah in fakultetah vplivajo na izvajanje regulativ za dvig populacijskih nivojev telesne aktivnosti. Vsekakor bremena trenutnega stanja ne smemo prevesiti samo na javno zdravstveni sistem, temveč se mora vsak pri sebi odgovorno zavzemati za svoje zdravje z zadostno telesno aktivnostjo.

Trenutni zdravstveni sistem in vloga posameznih zdravstvenih delavcev v njem
Navkljub pestrem dogajanju v javnem zdravstvu še vedno večina ljudi zaupa v sistem, predvsem pa v delo zdravnikov in pomožnega medicinskega osebja. Splošna zdravstvena obravnava in svetovanja imajo vedno pozitiven vpliv na dvig pacientovega zdravja v višje življenjske prioritetne cilje. Vendar v takšnih svetovanjih ni pretežno veliko govora o pozitivnih učinkih redne telesne aktivnosti in pravih vadbenih količinah. Posledice so predvsem:

- Pomanjkanje poglobljenega znanja večine zdravstvenega osebja o pravilnih »odmerkih« telesne aktivnosti, kljub dobremu znanju o vplivu telesne aktivnosti na zdravje. Tu se torej pojavlja vprašanje o dodatnem izobraževanju zdravstvenega osebja oz. še boljša možnost, vpeljava novega člana v strukturo obstoječega zdravstvenega osebja.
- Zdravstven sistem je naravnan na redne sistematske preglede oz. preglede že v času bolezni, kar pomeni, da se gleda le na kratkotrajne vplive medicine na povrnitev zdravja in ne toliko na samo preventivo/izboljšanje.
- Prevelika delovna preobremenjenost zdravstvenega osebja ne omogoča individualne obravnave in svetovanje pacientom o telesni aktivnosti. Največkrat se te pomanjkljivosti rešuje z raznimi dejavnostmi pri populaciji, ki ima že določen zdravstven problem zaradi telesne neaktivnostji. Torej zakaj se to osveščanje z individualnimi svetovanji, manjšimi skupinskimi predavanji in vadbami ne rešuje že pred poslabšanjem zdravstvenega stanja in kar se da v rani mladosti?

Čas za uvedbo telesne aktivnosti na napotnico: sredstvo za rešitev pandemije telesne neaktivnosti in pridruženih metabolnih bolezni?
Telesna aktivnost na napotnico je metoda, ki se že več desetletij uporablja v nekaterih zdravstveno razvitejših državah. Gre za zelo uresničljivo metodo povečanja telesne aktivnosti posameznika. Gre za individualno napisano napotnico o telesni aktivnosti, ki zajema preventivno zdravljenje oz. zdravljenje bolezni ali pa poškodbe. Predpisana vadba se lahko izvaja individualno ali pa v homogenih skupinah v različnih športnih društvih, fitnesih in ostalih športnih organizacijah pod nadzorom kineziologa. Raziskave kažejo, da se večina pacientov v celotnem ali vsaj delnem obsegu odloča za takšno obliko izboljšanja zdravja.  Samo v letu 2014 je bilo izdanih približno 120 000 tovrstnih napotnic. Sicer je treba poudariti, da se kljub trenutni splošni uporabi te metode po vsej Švedski, kaže še vedno premajhen izkoristek te zdravstvene rešitve.

Obeti za Slovenijo?
V Sloveniji poskušamo reševati problem številnega upada telesne aktivnosti in bremena kroničnih bolezni z referenčnimi sestrami, ki vodijo predavanja o zdravem način življenja skupaj z vadbami. Pojavlja se dvom o poglobljenem znanju in času, ki ga imajo zdravstveni delavci za svetovanje o telesni aktivnosti in gibanju. Trenutno se poskuša ta problem reševati bolj strokovno poglobljeno z relativno novim poklicem – kineziologa. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim v okviru projekta »Razvoj kadrov v Športu« temu poklicu namenilo  kar zajeten del proračuna za dodatna usposabljanja za delo v zdravstvu. Trenutno namreč poteka prvo usposabljanje kineziologov in njihova implementacija v zdravstveni sistem. Prvi vtisi po večini kažejo na pozitiven odziv medicinske stroke, predvsem pa je potrebno izpostaviti pozitiven odziv in napredek pacientov, ki z vadbo izboljšujejo svoje zdravje. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bo lahko implementacija kineziologa v zdravstven sistem izkazala za ključno pri zmanjšanju bremena na zdravstveni proračun in na ohranjanje ter izboljšanje zdravja populacije.

 

';